VLASITE VO REPUBLIKA MAKEDONIJA -. etnichka zaednica vo RM. Toa e romanizirano naselenie niz Balkanskiot Poluostrov (Grcija, Bugarija, Makedonija, Albanija i Srbija). Po veroispoved se pravoslavni hristijani, poznati pod razlichni iminja: Vlasi, Kucovlasi ili Cincari (poradi chestata upotreba na fonemata c), a samite se narekuvaat Ar’mni ili Aromani. Tie ne sozdale posebna etnichka i politichka svest. Del od niv bile pod silno grchko vlijanie (t.n. „Grkovlasi“), del pod romansko vlijanie („Romanovlasi“ ili „Makedonovlasi“), a eden del bile pod vlijanie na makedonskoto revolucionerno osloboditelno dvizhenje. Golem del od niv shto sega zhiveaat vo RM, tuka se naseleni vo vremeto na osmanliskoto vladeenje. Vo 1788 g., po unishtuvanjeto na gradot Moskopole od Ali-pasha Janinski, golem del od negovoto Vlainki – frasharoti vo narodna nosija, snimeni vo ateljeto na M. Manaki vo Bitola naselenie se naselilo vo Makedonija. Togash se formirale vlashki kolonii vo gradovite Solun, Ser, Bitola, Krushevo i vo selata Magarevo i Trnovo. Vo vtorata polovina na ⅩⅤⅠⅠⅠ v. vo Makedonija se doselile i od zapadniot del na Albanija i od Pind. Tie se zanimavale glavno so stocharstvo, trgovija, zanaetchistvo i ne zhiveele kompaktno na edna opredelena teritorija. Kon krajot na ⅩⅠⅩ i vo pochetokot na ⅩⅩ v. vo Makedonija zhiveele 80.767 Vlasi ili 3,58% od celokupnoto naselenie. Po Balkanskite vojni (1912-1913), vo Vardarskiot i Pirinskiot del na Makedonija zhiveele 36.353, a vo Egejskiot del na Makedonija 44.414 Vlasi. Vo periodot megju dvete svetski vojni se zabelezhuvaat seriozni etnichki promeni kaj vlashkoto naselenie. Progrchki nastroenite Vlasi od Vardarskiot del na Makedonija (Bitolsko) se iselile vo Grcija. Vlasite od Egejskiot del na Makedonija, pod silen grchki pritisok, bile prinudeni da emigriraat vo Romanija i bile kolonizirani vo Juzhna Dobrudja (6.000 vlashki semejstva) i po dogovorot od Krajova (1940) bile kolonizirani vo Severna Dobrudja. Spored popisot od 1948 g. vo SRM zhiveele 9.511 Vlasi (ili 0,8%), vo 1981 – 6.384 (0,3%), 1994 – 8.467 (0,4%), a vo 2002 – 9.695 Vlasi (ili 0,84%). Najgolemiot broj sega zhiveat vo Skopje (2.557), SHtipsko (2.074), Bitolsko (1.270), Krushevo (1.020) i Strushko (656). So noviot Ustav, od etnichka grupa, tie dobija status na etnichka zaednica so proshireni etnichki prava. Vlashkiot jazik e prisuten (fakultativno) vo prosvetata (SHtip, Krushevo, Bitola, Skopje), vo elektronskite mediumi (radioto i televizijata) i vo pechatot. Imaat svoi kulturni drushtva („Pitu Guli“ i „Brakja Manaki“ – Skopje, „Moskopole“ – Krushevo, „Santa Ѕurdzu“ – SHtip) i svoj nacionalen praznik (23 maj). Na vlashki jazik se prevedeni dela od svetskata i od makedonskata literatura (Biblijata, Ilijadata, Odisejata, K. Miladinov, G. Prlichev, K. Racin i dr.). Na vlashki jazik se izdava i periodichniot vesnik „Feniks“. Isto taka, imaat i svoi etnichki partii: „Demokratski sojuz na Vlasite“ (DSV), „Partija na Vlasite“ (PV) i dve zdruzhenija „Liga na Vlasite od Makedonija“ i „Unija za kulturata na Vlasite vo Makedonija“. Tie se celosno integrirani vo makedonskoto opshtestvo. LIT.: Vasil Kъnchov, Makedoni®. Geografi® i statistika, Sofi®, 1900; Zavod za statistika na SR Makedonija. Popis na naselenieto, domakjinstvata i stanovite, 1981, Skopje, 1984; Zavod za statistika na R Makedonija. Popis na naselenieto od 1994 g, Skopje, 1997; Zavod za statistika na R Makedonija. Popis na naselenieto, domakjinstavata i stanovite vo R Makedonija, Skopje, 2004; D-r Stojan Kiselinovski, Etnichkite promeni vo Makedonija (1913-1995), Skopje, 2000; D-r Stojan Kiselinovski – d-r Irena Stavovi-Kavka, Malcinstvata na Balkanot (ⅩⅩ vek), Skopje, 2004. St. Kis.
Кирилична верзија на написот
ВЛАСИТЕ ВО РЕПУБЛИКА МАКЕДОНИЈА