ZONACIJA NA VEGETACIJATA NA MAKEDONIJA. Vegetaciskata pokrivka na Makedonija se pokazhuva vo vid na pojasi, analogno na klimatskite i pochvenite pojasi. Tie detalno se opishani vo monografijata od GJ. Filipovski, R. Rizovski i P. Ristevski „Karakteristiki na klimatsko-vegetaciskite zoni (regioni) vo Republika Makedonija” (MANU, posebno izdanie, 1996). Vrz osnova na fizionomijata, vegetaciskata pokrivka mozhe da se raschleni na dabov, bukov, subalpski i alpski region. Prvite tri se pretstaveni so zonalni shumi, a chetvrtiot region so trevni fitocenozi. Daboviot region e od nizinite do 1.100 m nadmorska visochina. Vo Makedonija toj zazema okolu 73% od vkupnata teritorija. Vo pogled na klimata, znachajna karakteristika dava povekje ili pomalku izrazeniot leten sushen period. Ovoj region se deli na: 1. Zona na dabot prnar (LJuercus coccifera) – submediteransko podrachje. Srednogodishnata temperaoo tura iznesuva od 14 –15 S i pro-sechno godishno kolichestvo vrnezhi okolu 700 mm, so minimum vo letniot period. 2. Zona na dabot blagun (LJuercus pubescens) – preodno submediteransko-toplokontinentalno podrachje shto gi zafakja kotlinite vo Centralna Makedonija i po dolinite na rekite navleguva do 600 m nadmorska visochina. Ova podrachje zazema okolu 34% od vkupnata teritorija na RM i e najgolemo. Srednogodishnata temperatura se oo dvizhi megju 12 i 14 S, a vrnezhite iznesuvaat 470-600 mm, so minimum vo letniot period. 3. Zona na dabot ploskach (LJuercus frainetto) – toplokontinentalno podrachje. Rasprostraneto e po visokite kotlini na Istochna i Zapadna Makedonija, megju 600 i 900 m nadmorska visochina, na koja gradi pojas i vo Vardarskata Dolina. Ova podrachje zazema okolu 28% od vkupnata teritorija na RM. Srednogodishnata temperatuoo ra se dvizhi megju 9 i 12 S, a vrnezhite iznesuvaat megju 600 i 800 mm, so minimum preku letoto. 4. Ladnokontinentalna zona (LJuercus petraea) – visinski pojas megju 900 i 1.100 m nadmorska visochina. Isprekinat pojas so jazici od supplaninska bukova shuma. Ne e zastapen na pogranichnite planini kon Bugarija. Srednogodishnata temperatura se dvizhi megju oo 8 –9 S, a srednogodishnata kolichina na vrnezhi se dvizhi megju 700–800 mm, so minimum preku letoto. Zazema 9% od vkupnata teritorija na RM. Bukoviot region – opfakja bukovi, bukovo-elovi shumi, a se srekjavaat i beloborovi, crnoborovi i molikovi shumi na sekundarni stanishta. Zafakja okolu 22 % od vkupnata teritorija na RM. Za klimata e karakteristichno shto nema sushen period i maglite pochnuvaat od rana esen do docna prolet. Ova podrachje se deli na supplaninska zona 1.100–1.300 m nadmorska visochina, isprekinata so gorunovi shumi. Srednogodishnata temperatura izoo nesuva 8 –9 S, a kolichinata na vrnezhi e okolu 800 mm. Povisoko se nadovrzuva planinska bukova shu-ma ili bukovo-elova shuma megju 1.300 i 1.700 m nadmorska visochina. Srednogodishnata temperatura o e okolu 7 S, a vrnezhite iznesuvaat okolu 1.100 mm. Ova podrachje e optimalno za razvoj na postojnata vegetacija. Subalpska zona – se protega od 1.700–2.200 m nadmorska visochina. Se srekjavaat shumi od molika, smrcha, bel bor, buka i zafakja 4% od teritorijata na RM. Srednogodishnata temperatura se dvizhi oo megju 4 –5 S, a vrnezhite megju 1.100–1.300 mm. So unishtuvanje na shumite se sozdadeni pasishta na golemi prostranstva. Na mnogu strmnite mesta nastanuvaat poroi shto gi poplavuvaat zemjodelskite povrshini, naselbite i nanesuvaat shteti, pa poradi toa se nastojuva da se izvrshi poshumuvanje na erozivnite tereni. Alpski region (zona) – se naogja nad 2.200 m nadmorska visochina i zafakja 1% od teritorijata na RM. Nema uslovi za razvoj na drvenesta vegetacija, zatoa se srekjavaat trevesti fitocenozi. R. R.
Кирилична верзија на написот
ЗОНАЦИЈА НА ВЕГЕТАЦИЈАТА НА МАКЕДОНИЈА