ZHENATA VO NOAVM (1941 – 1944) – uchestvo na zhenite od site sloevi na makedonskoto opshtestvo kako aktivni uchesnici i sorabotnici vo antifashistichkata i nacionalnoosloboditelnata borba. Za prvite partizanski odredi vo 1941 g. i vo godinite potoa zhenite masovno rabotele na obezbeduvanje obleka i hrana, ilegalni zasolnishta, izvrshuvale kurirska i izvestitelna sluzhba i sl. Megju prvite stotina borci na NOB bile i 11 zheni. Vo voeni edinici nekoi od niv izvrshuvale dolzhnosti na politichki komesari i chlenovi na najvisokite partiski i voeni rakovodstva. Na Prvoto zasedanie na ASNOM (2. Ⅷ 1944) megju 122 delegati imalo i 6 zheni. So Deklaracijata za osnovnite prava na gragjaninot na DFM bila ozakoneta i ramnopravnosta na zhenite vo novata drzhava. Oficijalno priznato uchestvo vo NOB imaat vkupno 5.752 zheni. Od niv, okolu 300 zaginale, Partizanka vo oslobodenoto Skopje (1944) 7 bile proglaseni za narodni heroi, a 141 zhena e nositel na Partizanska spomenica 1941. LIT.: ZHenite na Makedonija vo NOV 1941–1945. Zbornik na dokumenti za uchestvoto na zhenite od Makedonija vo Narodnoosloboditelnata vojna i revolucija 1941–1945. Izbor, redakcija i komentari: d-r Vera Veskovikj-Vangeli i Marija Jovanovikj, Skopje, 1976; D-r Vera Veskovikj-Vangeli, ZHenata vo revolucijata na Makedonija 1941–1945, Skopje, 1982. V. V.-V.
Кирилична верзија на написот
ЖЕНАТА ВО НОАВМ