ZHELEZNICITE VO MAKEDONIJA – znachaen segment vo razvojot na stopanstvoto vo Makedonija, no i so politichko znachenje. Prvata zh. linija vo Makedonija e Solun–Veles–Skopje kon Belgrad. Pochnala da se gradi so stranski kapital vo 1871, a do Skopje bila zavrshena vo 1873 g. Vo 1888 bila povrzana so srpskite zheleznici na granichniot premin Zabevche kaj Vranje. ZH. linija Skopje–K. Mitrovica bila zavrshena vo 1878 g., a Solun–Voden– Lerin–Bitola vo 1894 g. Vo tekot na Prvata svetska vojna, za potrebite na svoite armii, germanskite i bugarskite vlasti ja izgradile tesnata linija (60 cm) Gradsko –Prilep–Bitola (preku Pletvar) i Skopje–Gostivar–Kichevo– Ohrid–Struga. Vo 1925-1926 g. bi-la izgradena linijata Veles–Ko-Vozniot red na Makedonskata zheleznica: Solun-Skopje chani, a vo 1931 Veles–Prilep –Bitola. Po 1945 g., pokraj obnovata, bila izgradena i nova varijanta na zh.l. Klisura–Miravci, vo 1951–1956 g. zh.l. Skopje–Tetovo–Gostivar–Kichevo, kako i Zajas–Tajmishte (1966). Inicijativi za zheleznichko povrzuvanje na Makedonija kon Bugarija, imalo od turskata (1912), od bugarskata (1943) i od makedonskata vlast (1946). Vo 1992 g., so odluka na Vladata na RM pochnala gradbata na zh. linija Skopje–Sofija, koja, megjutoa, ne e zavrshena. LIT.: Grupa avtori: Istorija na zheleznicite vo Makedonija 1873-1973, Skopje, 1973. N. V.
Кирилична верзија на написот
ЖЕЛЕЗНИЦИТЕ ВО МАКЕДОНИЈА