ZEMJODELSTVO – znachajna stopanska dejnost. Pred Vtorata svetska vojna so nea se zanimavale 87% od celokupnoto naselenie * Podatocite za periodot 2002–2004 se odnesuvaat na rastot na BDP vo vkupnoto stopanstvo i za BDP vo zemjodelstvoto, lovot i shumarstvoto. gusta i visoka treva, kako i pasishtata vo kotlinite, se povolni za razvoj na stocharstvoto. Vo Makedonija se odgleduva krupen dobitok: goveda, konji, mazgi i magarinja (iako poslednite tri vida napolno go izgubija ekonomskoto znachenje); siten dobitok: ovci, kozi, svinji, zhivina; i koshnici so pcheli. Za poljodelskoto proizvodstvo, voglavno, se koristat ramnicharskite povrshini, koi zafakjaat 1/5 od vkupnata povrshina 2 na zemjata (4.900 km ). Pokraj niv se koristat i povrshini po neramnite tereni, t.e. po ridishtata i planinite. Vkupnite zemjodelski povrshini sochinuvaat 1/2 od teritorijata, pri shto 1/4 se obrabotlivi, a 1/4 se pasishta (vkupnata zemjodelska povrshina iznesuva 1.271.400 ha, prosek za 2001–2005 g.). Obrabotlivata povrshina opfakja 572.800 ha, a rechisi celosno Makedonija, 1951 g., imalo samo 270 traktori. Vekje 1990 g. nivniot broj se pokachil na 44.154, a 2005 g. na 67.349 (porast za 249 pati). Potroshuvachkata na veshtachki gjubriva se zgolemila od 53.447 toni – 1960 g., na 56.217 toni – 1984 g., no potoa opagja i 2005 g. iznesuva 9.900 toni. Sprotivno na industrijata, kade shto rastot na industriskoto proizvodstvo vo tekot na 50 godini po Vtorata svetska vojna beshe brz i rechisi postojanen, vo zemjodelstvoto beshe pobaven i so znachajni kolebanja od faza vo faza. Znachi, zemjodelskoto proizvodstvo pobrzo se razvivalo od prosekot vo stopanstvoto vo periodite 1953–1956; 1986–1985; 2002– 2004 g. Uchestvoto na zemjodelstvoto, lovot i shumarstvoto vo vkupniot BDP na zemjata iznesuvalo: 10,0% (2002), 11,4 (2003) i 11,3% (2004). se naogja po kotlinite. Okolu 2/3 IZV.: Prostoren plan na Makedonija, Institut za prostorno planiranje, Oh-rid, 1982; Statistichki godishnik na Republika Makedonija, Drzhaven zavod za statistika, za soodvetnite godini. LIT.: T. Mirovski, Stopanstvoto na Vardarska Makedonija megju dvete svetski vojni, MANU, Skopje, 1998; N. Uzunov, Stopanstvoto na Republika Makedonija 1945–1990, MANU, Skopje, 2001; Nacionalna strategija za stopanskiot razvoj na Republika Makedonija, MANU, Skopje, 1997. D. N. Borova zemjomerka
Кирилична верзија на написот
ЗЕМЈОДЕЛСТВО