ZEMJODELSKI FAKULTET / FAKULTET ZA ZEMJODELSKI NAUKI I HRANA VO SKOPJE (esen 1947) – fakultet formiran kako poseben otsek na Zemjodelsko-shumarskiot fakultet, koj podocna se podelil na dva samostojni fakulteta – Zemjodelski fakultet i shumarski fakultet (1975). Vo hronologijata na rabosica. D. J. Zemjodelskiot fakultet vo Skopje tata na Fakultetot posebno se izdvojuvaat prvata diploma na dodiplomskite studii (30. Ⅻ 1949), prvata odbraneta doktorska disertacija (28. Ⅴ 1959) i prvata odbraneta magisterska tema (24. XI 1971). Naskoro Zemjodelskiot fakultet prerasnal vo rabotna organizacija vo koja bile integrirani i Zemjodelskiot institut, Institutot za stocharstvo i veterinarstvo, Zavodot za ovoshtarstvo, Zavodot za lozarstvo i Fakultetskoto zemjodelsko stopanstvo Trubarevo (1977-1989). Rabotnata organizacija imala 8 pravni lica: Institut za poledelstvo i gradinarstvo, Institut za ovoshtarstvo, Institut za lozarstvo i vinarstvo, Institut za stocharstvo, Institut za prouchuvanje na pochvite, Institut za zashtita na rastenijata, Institut za ekonomika i organizacija vo zemjodelstvoto i Fakultetsko zemjodelsko stopanstvo. Potoa Fakultetot pak prodolzhil so samostojna dejnost (pochetokot na 1990), so tri osnovni dejnosti – obrazovna, nauchnoistrazhuvachka i aplikativna. Pokraj postojnite nasoki – Poledelska (so Gradinarsko-cvekjarska grupa), Lozaroovoshtarska i Stocharska nasoka, bile otvoreni i Opshta nasoka (1990), Veterinarna nasoka (1992-1994, koja potoa prerasnala vo Veterinaren fakultet) i Zemjodelska nasoka (1997). Vo soglasnost so potrebite na pazarot od struchna rabotna sila za malite i golemite proizvodstveni kapacina Makedonija. Po Vtorata svetska vojna poljodelstvoto i stocharstvoto sè ushte bea glavnite stopanski dejnosti i takvi ostanaa dve-tri decenii, obezbeduvajkji egzistencija na pogolemiot del od naselenieto. So razvitokot na industrijata i na drugite dejnosti, relativno se namali znachenjeto na zemjodelstvoto, no toa, sepak, ostana znachajna dejnost do deneshni dni. Za razvitokot na zemjodelskata dejnost, kako za poljodelstvoto taka i za stocharstvoto, na teritorijata na RM postojat dosta dobri uslovi. Pogodnite pochveni tereni, t.e. konfiguracijata na terenot, nadmorskata visochina, prirodnite kotlini i dolini, blagata klima, pa i vodite (vkupnite godishni vrnezhi), ovozmozhuvaat shirok dijapazon vo strukturata na zemjodelskata dejnost spored poljodelskite kulturi i spored vidovite dobitok. Od poljodelskite kulturi najmnogu se zastapeni: zrnesti rastenija (pchenica, pchenka, ’rzh, jachmen i oves); grozje (vinova loza); ovoshje, gradinarski kulturi i dr. Blagata klima, osobeno mediteranskata, ovozmozhuva da se odgleduvaat razlichni tropski industriski rastenija, kako na pr. orizot, tutunot, sonchogledot, shekjernata repka i vo mali kolichestva – pamukot, afionot i susamot. Visokite planini vo RM, chii padini se pokrieni so od obrabotlivoto zemjishte e so niska bonitetna vrednost (klasa V-Ⅷ), a samo 1/3 e so dobar kvalitet (klasa I-IV). Pasishtata zazemaat 697.000 ha (prosek za 2001–2005), od koi 36,5% se planinski i visokoplaninski i 63,5% se rasprostraneti po branovidno-ritchestite tereni vo kotlinite. Posedovnata struktura na zemjodelstvoto vo SR Makedonija se sostoela od dva sektora: individualen i opshtestven. Opshtestveniot sektor se zadrzhal sè do privatizacijata (2002–2004). Vo individualniot sektor parcelite se rascepkani, so prosechna golemina od 0,14 ha. Zemjodelskite pretprijatija – kombinatite i zadrugite (164 na broj) poseduvale blizu 50% od vkupnata zemjodelska povrshina, odnosno 30% od obrabotlivoto zemjishte. Tie vo izminatiot period, blagodarenie na dobrata opremenost so mehanizacija i so struchen kadar, bea nositeli na osovremenuvanjeto na vkupnoto zemjodelsko proizvodstvo. Za razvojot na zemjodelstvoto vo Makedonija poseben pridones im se pripishuva na: mehanizacijata, hemizacijata, melioraciite, selektiranite seminja, dobriot posadochen materijal, oblagorodenite rasi dobitok, veterinarnata i druga zashtita, struchnite kadri itn. Kako reprezentativni indikatori kje gi navedeme traktorite i veshtachkite gjubriva. Vo Prosechni godishni stapki na rast na opshtestveniot proizvod vo vkupnoto stopanstvo i vo zemjodelstvoto teti vo RM i interesite na stu-Period 1953-1956 1961-1965 1966-1970 1981-1985 1986-1988 2002-2004* dentite, bila izvrshena nova re-Vk. stopan. 9,1 8,5 7,5 0,6 0,1 4,1 forma na nastavata so voveduvanje kredit-transfer sistemot so Zemjodel. 11,2 -0,3 6,4 -0,8 1,7 7,3 vkupno 10 nasoki (2001): Poledelska, Gradinarsko-cvekjarska, Lozaro-ovoshtarska, Stocharska, Agroekonomska, Nasoka za zashtita na rastenijata, Nasoka za iskoristuvanje, ureduvanje i zashtita na pochvite i vodite, Nasoka za ekozemjodelstvo i Nasoka za prerabotka na zemjodelski proizvodi. Spored promenite vo dejnosta, potoa go promenil i imeto vo Fakultet za zemjodelski nauki i hrana (fevruari 2004), so disperzirana nastava na Gradinarskocvekjarskata nasoka vo Strumica (2005). Pokraj redovnite dodiplomski studii, Fakultetot ima i postdiplomski i doktorski studii. Na nego diplomirale 6.237 studenti na dodiplomskite studii, 11 studenti na specijalistichkite studii, 317 magistri i 191 doktoranti. S. Ml.
Кирилична верзија на написот
ЗЕМЈОДЕЛСКИ ФАКУЛТЕТ / ФАКУЛТЕТ ЗА ЗЕМЈОДЕЛСКИ НАУКИ И ХРАНА ВО СКОПЈЕ