ZDRAVICA -. tipichna forma na retorichkiot zhanr od usnoto narodno tvoreshtvo. Taa se kazhuva na mnogu narodni praznici i svechenosti – slavi, krshtevki, imendeni, pri vrshenjeto na nekoi zaednichki raboti itn. Taa e kratka po forma, shto proizleguva od nejzinata funkcija – ne ja razrabotuva fabulata, tuku uveruva, vo nea se izrekuvaat najubavi zhelbi za domakjinot na kukjata, za mladencite, za deteto shto se krshtava i sl. Na toj shto mu e upatena, mu se pozheluva dobro zdravje, napredok, podmladok, imot, blagosostojba, mir, da bide zashtiten od loshi lugje i neprijateli od sekakov vid. Sodrzhi i mnogu sintagmatski i sintaksichki formuli: Vo pole berikjet, kaj stoka kuvet, a kaj lugje zhivot! Srekjna slava na domakjinot, srekja Gos-pod da mu dava, gosti da mu se poveseli, do godina povishe da ima, berikjet da se rodi! Za nea e karakteristichen ditirampskiot ton, realiziran so ramnomerno pulsiranje na izgovorenata rechenica. Ritmiziraniot tekst se ostvaruva i so brojni rimi i stihovi, najchesto vo osmerec ili deseterec. Po pravilo, se objavuvaat vo sostavot na zbornici so razlichni paremii. LIT.: Marko Kitevski, Za nekoi kratki govorni narodni umotvorbi od Kumanovsko, Prilozi za makedonskiot folklor, Skopje, 1989; istiot, Na kletva lek nema, Skopje, 1991; Bone Velichkovski, Kratkite zhanrovi i detskiot folklor vo Kumanovo i Kumanovsko, Folklorot i etnologijata vo Kumanovo i Kumanovsko, Skopje – Kumanovo, 255-289. B. V. DSGU „Zdravko Cvetkovski“, Skopje
Кирилична верзија на написот
ЗДРАВИЦА