ZASHTITA NA ZHIVOTNATA SREDINA VO MAKEDONIJA. Stopanskiot razvoj, urbanizacijata, hemizacijata vo zemjodelieto predizvikaa intenzivni procesi na zagaduvanje na zhivotnata sredina. Urbanizacijata predizvika enormen rast na cvrst komunalen smet, za koj se neophodni prostori za deponii za negovo skladiranje. Upotrebata na mineralni gjubriva i na sredstva za zashtita vo zemjodelieto sozdavaat seriozni problemi kako vo odnos na kvalitetot na podzemnite vodi taka i vo odnos na kvalitetot na prehranbenite proizvodi. Nepochituvanjeto na normite vo prostornoto planiranje i vo urbanizmot predizvikuva silni procesi na namaluvanje na zemjodelskite povrshini, a otsustvoto na sistemi za prochistuvanje na otpadnite industriski vodi i gasovi sozdava seriozni problemi ne samo po zdravjeto na chovekot tuku i za opstanokot na zhivite organizmi. Drushtvoto na ekolozite na Makedonija ukazhuvashe na ovie problemi ushte vo 1970 g., a po osamostojuvanjeto na nashata zemja se vkluchija i ekoloshkite drushtva, preku DEM, aktuelizirajkji gi problemite vrzani za kvalitetot na zhivotnata sredina vo oddelni regioni na Makedonija. Kolkav e intenzitetot na antropogeniot pritisok vrz zhivotnata sredina pokazhuva sledniov primer: od koristenjeto na techni energenti vo soobrakjajot vo Skopje dnevno se ispushtaat nad 200 t zagaduvachki materii na vozduhot od koi najmnogu SO , SO , 22 chad i mnogu drugi gasovi. Zagrozuvanjeto na zhivotnata sredina vo sovremenata ekonomska literatura se tretira kako negativna eksternalija i tipichen do-men na pazaren neuspeh (v. pazaren neuspeh). Vo sovremenite pazarni ekonomii, postojat nekolku pristapi za vladina regulacija na zagrozuvanjeto na zhivotnata sredina: direktna vladina kontrola na shtetnite materii shto pretprijatijata mozhat da gi isfrlaat vo opkruzhuvanjeto; danoci za ispushtanje shtetni materii (kako vid na internalizacija na negativnite eksternalii); krivichna odgovornost za zagaduvachite i privatni pristapi (t.n. Kouz teorema). Pochetokot na procesot na tranzicija privremeno go etablirashe problemot so zagrozuvanjeto na zhivotnata sredina na marginite na nauchniot interes. Niskoto nivo na razvienost na makedonskata ekonomija, visokiot interen i eksteren deficit, debalansot na relacijata trudkapital, strukturnite distorzii i drugi, bea samo del od problemite shto vo ovoj period se chinea poakutni. Sepak, prisustvoto na „kritichna masa” na zagadenost na zhivotnata sredina ja dade kluchnata povratna sprega, koja ne dozvoli negova celosna efemernost, taka shto denes na razreshuvanjeto na ovoj problem se gleda kako na znachaen preduslov za idniot razvoj na Makedonija. Se javuva potrebata za ekoloshko profiliranje na idniot razvoj na zemjata. Konvencionalnata makroekonomska politika vo Makedonija vo periodot na tranzicijata se najde ispravena pred mnogu seriozni problemi. Preodot kon pazarna ekonomija barashe menuvanje na nejzinite dotogashni postulati, odnosno prifakjanje i pochituvanje na pazarnite principi i na delovnata samostojnost na ekonomskiot subjekt. Vo vakvi uslovi se postavi prashanjeto: kako i vo koj kontekst da se smesti nuzhnata ekoloshka orientiranost. Vo sluchajot so RM i nejzinata institucionalizirana orientacija kon EU dilemata beshe kako ekonomskite subjekti, koi sè ushte ne gi pochuvstvuvale vakvite signali, da se navedat na toa. Edinstveno reshenie pretstavuvashe pottiknuvanjeto takvi aktivnosti shto kje znachat internalizacija na ekoloshkite troshoci i rizici, odnosno pristapuvanje kon prezemanje na vakvite troshoci od strana na targetiranite ekonomski subjekti so sopstveni reshenija. Nekoi od ovie preduslovi bea sodrzhani vo dvata Nacionalni ekoloshki akcioni plana, prviot promoviran vo 1997 g., a vtoriot vo 2005 g. Podgotveni kako rezultat na sorabotkata pomegju Vladata i Svetskata banka, odnosno EU, tie ja utvrdija osnovnata ramka na prioritetnite problemi i gi posochija nivnite alternativni reshenija, poagjajkji od principite na efikasnost i ekonomichnost. Pravnite osnovi na zashtitata na zhivotnata sredina vo Makedonija imaat ustavna podloga. So Ustavot na RM e utvrdeno pravoto na sekoj chovek da gi uzhiva blagodatite na zdravata zhivotna sredina, no vo isto vreme toj e dolzhen da gi unapreduva i da gi shtiti zhivotnata sredina i prirodata, za shto drzhavata treba da mu sozdade uslovi. Od posebna vazhnost e shto slobodata na pazarot i pretpriemnishtvoto mozhe da se ogranichat samo vo uslovi koga toa go nalozhuva bezbednosta na drzhavata, kako i zachuvuvanjeto i unapreduvanjeto na prirodata, zhivotnata sredina i zdravjeto na lugjeto. Poagjajkji od vakvite osnovni ustavni opredelbi, vo dekemvri 1996 g., Sobranieto so konsenzus go donese Zakonot za zashtita i unapreduvanje na zhivotnata sredina i prirodata, popularno narechen „eko-ustav”. Ovoj zakon beshe celosno revidiran i nadopolnet 2005 g., so usvojuvanje na noviot Zakon za zhivotnata sredina. Donesuvanjeto na vakva zakonska regulativa pretstavuvashe odgovor na nesredenata sostojba od prethodniot period, koga pravnata ramka na zashtitata na zhivotnata sredina beshe vospostavena so preku 120 zakoni i podzakonski akti. Vo praktikata toa sozdavashe niza problemi od konfuzna priroda. Politikata na zashtita na zhivotnata sredina i soodvetnoto zakonodavstvo vo RM vo naredniot period neizbezhno kje se ocenuvaat niz prizmata na priblizhuvanjeto i pristapuvanjeto kon EU. Vo ovoj kontekst ne mozhat da se odminat poznatite acljuis communautaire, so koi kje se usoglasuva ne samo zakonodavstvoto tuku tie kje se transponiraat, implementiraat i sproveduvaat vo praktikata. Na megjunaroden plan, RM ima potpishano mnogu znachajni megjunarodni, regionalni i bilateralni konvencii i dogovori. Drzhavata e chlenka na Bazelskata, na Arhuskata i na Vienskata konvencija za zashtita na ozonskata obvivka, na Ramkovnata konvencija za klimatski promeni, na Konvencijata za bioloshkata raznovidnost, na Konvencijata za dalekusezhnoto prekugranichno zagaduvanje na vozduhot itn. Iznaogjanjeto vistinski soodnos pomegju komandnokontrolnite i ekonomskite merki vo zashtitata na zhivotnata sredina vo RM podrazbira precizno definirani ekoloshki standardi, fokusirani pred sè na glavnite zagaduvachi na vozduhot i na vodnite resursi. Zatoa, sosema e razbirlivo shto ovaa politika kako celi pred sebe gi ima: odrzhliviot razvoj, implementiranjeto na principot „zagaduvachot plakja”, integriranje na samata politika na zashtita vo drugite sektorski politiki, stimuliranje i realizacija na ekonomski i tehnoloshki razvoj so blagoprijaten odnos kon zhivotnata sredina itn. LJ. Gr. iP. N.
Кирилична верзија на написот
ЗАШТИТА НА ЖИВОТНАТА СРЕДИНА ВО МАКЕДОНИЈА