VOSTANIE NA GJORGJI VOJTEH (1072 – 1073) – vostanie protiv vizantiskata vlast. Go krenale skopskite blagorodnici na che-lo so GJorgji Vojteh. Vostanicite pobarale pomosh od Duklja/Zeta, chija vladejachka dinastija bila rodninski povrzana so makedonskata dinastija na carot Samuil. Zetskiot vladetel Mihail im ispratil na pomosh trista vojnici, na chelo so sinot Konstantin Bo-din, koj vo Prizren bil proglasen od vostanicite za car. Predvodeni od Vojteh i od Bodin, vostanicite kaj Prizren ja porazile vizantiskata vojska i go zarobile skopskiot duks. Po ovaa pobeda Vostanieto zelo ushte pogolem zamav. Vostanichkata vojska napreduvala vo tri pravci. GJorgji Vojteh go oslobodil Skopje, Bo-din se upatil na istok kon Nishkata oblast, a zetskiot vojskovodec Petrilo prodrel na jug, kon Ohrid, Prespa i Devol. Pri obi-dot da go osvoi Kostur dozhiveal tezhok poraz i edvaj uspeal da se vrati vo Zeta. Vizantijcite uspeale da se sozemat od pochetnite neuspesi, gi konsolidirale svoite redovi i pominale vo napad. Us-Teritorijalna karta na Vostanieto na GJorgji Vojteh peale da go vratat Skopje, a vo reshavachkata bitka na Kosovo Pole, kaj mestoto Paun, katastrofalno ja porazile vostanichkata vojska. Konstantin Bodin i GJorgji Vojteh padnale vo zarobenishtvo, na patot kon Carigrad Vojteh pochinal. Nabrgu potoa bile likvidirani i poslednite vostanichki uporishta. Vo zadushuvanjeto na Vostanieto uchestvuvale i naemnichki vojski, sostaveni od Alemani i Franki, koi gi razrushile dvorcite na makedonskite vladeteli vo Prespa, kako i tamoshniot hristijanski hram. LIT.: S. Lishev, Kъm vъprosa za neuspeha na vъstanieto v Makedoniя prez 1072, „Istoricheski pregled”, 1 (1956). K. Adj.
Кирилична верзија на написот
ВОСТАНИЕ НА ЃОРЃИ ВОЈТЕХ