VLIJANIE NA INDUSTRIJATA VRZ PRESTRUKTURIRANJETO NA MAKEDONSKATA EKONOMIJA – promeni vo sostavot na nacionalnata ekonomija predizvikani od industrijalizacijata. Procesot na industrijalizacija donese strukturni promeni vo vkupnata nacionalna ekonomija. Osnovna promena beshe kontinuiranoto namaluvanje na uchestvoto na zemjodelstvoto (proces na deagrarizacija), nasproti zgolemuvanjeto na uchestvoto na industrijata (proces na industrijalizacija). Do pochetokot na 1980 g., industrijata i zemjodelstvoto si gi promenija mestata. Vo tekot na 1950-tite godini zemjodelstvoto sozdavalo okolu 40% od OP, a industrijata pod 20%, dodeka 1980-tite godini sostojbata bila obratna: industrijata sozdavala nad 40% od OP, a zemjodelstvoto pod 20%. Vo navedeniot period apsoluten porast belezhelo kako industriskoto taka i zemjodelskoto proizvodstvo. Megjutoa, industrijata rastela so povisoka stapka od zemjodelstvoto, shto dovelo i do promena na relativnite soodnosi. Vo periodot 1956–1970 g., stapkata na porast na industrijata bila okolu 13–14%, a na zemjodelstvoto 3–4%. Vo periodot 1971–1980 g., industrijata rastela so prosechna stapka od okolu 7–8%, a zemjodelstvoto so stapka od 1–2%. Porastot na relativnoto uchestvo na industrijata i namaluvanjeto na uchestvoto na zemjodelstvoto vo vkupnoto stopanstvo pretstavuva logichna promena i normalen razvoj na stopanskata struktura, iako toj proces beshe prosleden so brojni deformacii. Vo 1990-tite godini, vo uslovi na kriza, beshe pop-rechen ekonomskiot razvoj i normalniot proces na formiranje na stopanskata struktura. Na ova, pokraj drugoto, vlijaeshe i faktot deka narushenite uslovi za razvoj razlichno se odrazuvaa vrz oddelnite dejnosti. Vo tie uslovi, site dejnosti i stopanstvoto vo celost go namaluvaat proizvodstvoto, no kaj nekoi dejnosti toa e izrazeno vo pogolema, a kaj drugi vo pomala mera. Taka, vo tekot na 1995 g., poradi golemoto opagjanje na industriskoto proizvodstvo (so negativni stapki do –15%), uchestvoto na industrijata se namalilo na okolu 43%. Od druga strana, poradi pomaloto opagjanje, a vo nekoi godini i poradi porast, zemjodelstvoto go zgolemilo svoeto uchestvo od voobichaenite 17% kon krajot na 1980-tite godini, na nevoobichaeni 27% vo 1995 g. Sepak, vakvata promena vo stopanskata struktura mnogu povekje beshe rezultat na opagjanjeto na industriskoto, otkolku na maliot porast na zemjodelskoto proizvodstvo. Vrz osnova na iskustvoto na razvienite zemji, vo naredniot period pretstoi natamoshen razvoj na industrijata, shto kje predizvika celosno prestrukturiranje na stopanstvoto vo zemjata. Sè povekje se Uchestvo na odredeni dejnosti (sektori) vo strukturata na BDP – vo % – na zemjodelstvoto na okolu 11% od BDP i natamoshen porast na 1990 1992 1994 1996 1998 2000 2002 2004 uchestvoto na usluzhniot sektor. Zemjodelstvo* 9,2 17,4 11,4 13,4 11,4 12.0 10,0 11,3 IZV.: Ministerstvo za finansii, Godishen Industrija** 35,0 32,4 19,5 22,4 18,1 17,3 15,5 15,0 ekonomski izveshtaj 2001, Skopje, 2002, 156; Gradezhnishtvo 7,8 5,6 5,1 5,9 5,8 5,7 4,9 5,6 Drzhaven zavod za statistika, Statistich-Uslugi 48,0 14,6 64,1 58,3 52,9 54,2 -ki godishnik na R Makedonija 2006, Skopje, 2007, 306–307, 433; Drzhaven zavod za statis* od 2001 godina – Zemjodelstvo, lov i shumarstvo tika, Statistichki pregled: industrija i ** od 2001 godina – Prerabotuvachka industrija energija, (oddelni izdanija: 1999–2003, prifakja objektivnata potreba idniot razvoj da bide zasnovan na novite tehniki i tehnologii, so shto znachajno kje se namali brojot na rabotnicite koi direktno kje rabotat vo proizvodstvoto. Vo dogledno vreme industrijata i ponatamu kje sozdava najgolem del od BDP, no kje porasne ulogata na drugite sektori, kako shto se uslugite i servisite, osobeno vo pogled na vrabotuvanjeto. Ovie tendencii mozhat da se prepoznaat vo navedenite tabeli. Vo prvata e prikazhano uchestvoto na industrijata, na zemjodelstvoto, na gradezhnishtvoto i na uslugite vo sozdavanjeto na BDP. Analizata na ovie podatoci ne go menuva osnovniot zakluchok. Uchestvoto na industrijata od 35% vo 1990 g. se namalilo na 22,4% vo 1996 g., koga zapochnuva povtorno porast na industriskoto proizvodstvo. Sepak, nejzinoto relativno uchestvo i ponatamu se namaluva, a relativnoto uchestvo na uslugite, odnosno na drugite dejnosti e stabilno. Povisokoto relativno uchestvo vo 1994 g., vsushnost, e rezultat na opagjanjeto na industriskoto proizvodstvo. Vo vtorata tabela e pretstavena novata Nacionalna klasifikacija na dejnostite vo koja industrijata e svedena na prerabotuvachkata industrija, a rudarstvoto i energetikata se posebni sektori. Vaka iskazhanata struktura mozhe da se sporeduva so drugi zemji, no ne i so poraneshnata struktura na stopanstvoto na RM, bidejkji takvi podatoci, osven za 1997–2001 g., zasega ne postojat. Zatoa i prethodnata analiza beshe izvedena spored starata klasifikacija na dejnostite. Sepak, osnovnata tendencija vo strukturnite promeni, iskazhana i spored Novata nacionalna klasifikacija, ostanuva nepromeneta. Imeno, dopolnitelno opagjanje na uchestvoto na industrijata na okolu 15% od BDP, zacvrstuvanje na uchestvoto BDP spored proizvodniot metod i spored novata Nacionalna klasifikacija – po tekovni ceni – NKD Naziv na sektorite 1997 2000 2002 2003 2004 sektor A Zemjodelstvo, lov i shumarstvo 11,0 10,1 10,0 11,4 11,3 B Ribarstvo 0,03 0,0 0,0 0,0 0,0 V Vadenje rudi i kamen 1,0 0,8 0,4 0,4 0,4 G Prerabotuvachka industrija 18,9 17,3 15,5 15,8 15,0 D Snabduvanje so elektrichna 4,5 4,4 3,7 4,7 4,2 energija, gas i voda GJ Gradezhnishtvo 5,3 5,7 4,9 5,4 5,6 1999–2004, 2000–2005), Skopje; Drzhaven zavod za statistika, Statistichki pregled: Industrijata vo Republika Makedonija (oddelni izdanija: 1966–1970, 1993–1998, 1996–2000, 1997–2001), Skopje; Narodna banka na Republika Makedonija, Bilten Ⅲ/2, Skopje, dekemvri 2002. LIT.: Sluzhben vesnik na Republika Makedonija, br. 20/98, Skopje, april 1998; Vladimir Petkovski, Industrijata i razvojot, Skopje, 1994; Nikola Uzunov, Angel Georgiev, Pece Nedanovski, Primeneta ekonomija, Skopje, 2003; Christopher Pass, Brdzan Lonjes, – Leslie Davies, Collins Dictionardz of Economics, fourth edition, Collins, Odjford, 2005. P. N.
Кирилична верзија на написот
ВЛИЈАНИЕ НА ИНДУСТРИЈАТА ВРЗ ПРЕСТРУКТУРИРАЊЕТО НА МАКЕДОНСКАТА ЕКОНОМИЈА