VLIJANIE NA EKOLOSHKITE FAKTORI VRZ SHUMSKIOT POKRIVACH VO MAKEDONIJA. Ekoloshki faktor pretstavuva element od nadvoreshnata sredina shto vrshi direktno dejstvo na izgledot, strukturata i rasprostranuvanjeto na shumskite fitocenozi. Ovie faktori se mnogubrojni i najchesto se delat na klimatski, pochveni, reljefni i biotski. Reljefnite faktori ne se vklopuvaat vo ovaa definicija, no sepak se izdvojuvaat, bi-dejkji tie mnogu vlijaat na drugite ekoloshki faktori. Temperaturata go uslovuva horizontalniot i vertikalniot raspored na vegetacijata, zavisno od dolzhinata na vegetacioniot period. K. Rubner (1965) ja podelil sredna i severna Evropa na shumski podrachja, spored dolzhinata na vegetacioniot period. Trgnuvajkji od negovata klasifikacija shumite na dabot prnar se razvivaat vo tekot na 300-360 dena vegetacionen period, a shumite na dabovite blagun i ploskach za 240–300 dena, dodeka bukovite shumi se razvivaat vo tekot na 120-180 dena. Vodata mnogu ostro gi diferencira shumskite zaednici. Izvor na voda se vrnezhite. Tie se karakteriziraat so kolichini i raspored vo tekot na godinata. Odamna bilo poznato deka vrnezhi od 500 mm vo Severna Evropa znachi vlazhna klima, a vo Severna Afrika suva klima. Toa e posledica od isparuvanjeto i od zasitenosta na vozduhot so vodena parea. Poradi toa, za karakterot na klimata se koristat pokazateli na integralnoto dejstvo na vrnezhite i temperaturata. Najdobra pretstava za karakterot na klimata se dobiva preku klimadijagramot po H. NJalter (1955). Klimadijagramite za glavnite meteoroloshki stanici vo Makedonija se prikazhani vo knigata „Karakteristiki na klimatsko-vegetacisko-pochveni zoni (regioni) vo Republika Makedonija”, od Filipovski i dr. (1996). Od klimadijagramite se gleda deka site klimazonalni dabovi fitocenozi se kserofilni, bidejkji se razvivaat vo uslovi na letna susha, a bukovite fitocenozi se mezofilni bi-dejkji se razvivaat vo uslovi kade shto nema period na susha. Osven ovie, postojat i higrofilni fitocenozi pokraj rekite i blatata. Ekoloshkata uloga na snegot se zabelezhuva na patishtata na lavinite. Tamu se razvivaat fitocenozi, koi baraat zashtita od zimski studovi (na pr. Ass. Rhamnus falladj-Lonicera formanekiana). Osven toa, vo subalpskiot pojas, poradi postojano polegnuvanje i ispravuvanje na mladata shuma, steblata ostanuvaat povieni. Maglata ima golema ekoloshka uloga. Taa pretstavuva kondenzirana vodena parea vo prizemniot sloj na vozduhot. Maglata vo subalpskiot pojas trae dosta dolgo, od esen do prolet. Vo planinskiot pojas taa e pokratkotrajna, dodeka vo supplaninskiot slabo do-agja do izraz. No na nekoi planini vo klisurite kade shto nema veter, ekstrazonalno se razviva bukova shuma, na primer, klisurata Matka. No najchesto e shuma od crn gaber (Ostrdza carpinifolia). Vo dlaboki senkoviti dolovi so visoka vozdushna vlaga, se razviva shuma od orev i od div kosten. Od posebno ekoloshko znachenje e deficitot na vozduhot so vodena parea. Pri deficit od 15 mm e granicata na shumata, a pri deficit od 10 mm e granica na smrchevata shuma. Veterot mnogu vlijae na formata na steblata, osobeno na isprepletuvanjeto na grankite. Na Kichinica (Bistra), celata shuma od ela e prevrtena i skrshena. Od pochvenite faktori, znachitelna uloga ima reakcijata rN. Po planinite na Istochna Makedonija, istochno od Vardar shiroko e rasprostraneta acidofilnata bukova shuma ass. Luzulo-Fagetum, a zapadno od Vardar taa ne se srekjava. Vo Makedonija, od osobeno znachenje se kamenjarite. Na dolomitnite kamenjari se razvivaat borovi shumi, na granitnite molikovi shumi, na serpentinskite shumi od diva foja, a na varovichni kamenjari rastat shibjaci od shimshir i jorgovan. R. R.
Кирилична верзија на написот
ВЛИЈАНИЕ НА ЕКОЛОШКИТЕ ФАКТОРИ ВРЗ ШУМСКИОТ ПОКРИВАЧ ВО МАКЕДОНИЈА