VLASITE NA BALKANOT – romanizirano, avtohtono naselenie na Balkanot, no ima i mislenja deka se naselile od Severen Balkan i od sosednite evropski zemji. Imeto doagja od edno keltsko pleme, koe Rimjanite go narekuvale Volcae, a Germanite NJalhos, nego go prezele Slovenite i Vizantija (Valahos). Bile imenuvani i: Vlahorinhini, Cincari, Morovlasi (Morlaci), Kucovlasi, Karavlasi, CHichi, Karaguni, Karavunci, Karakachani, Meglenski Vlasi i sl., a samite denes se narekuvaat Aromani (Armanj). Prvpat se spomenuvaat vo svetogorskite hroniki (vtorata pol. na Ⅷ v.) pod formata Vlahorinhini, koga e vrsheno nivno pokrstuvanje. Eksplicitna potvrda ima vo 976 g., koga Vlasi (skitnici) go ubile komitopulot David, megju Prespa i Kostur. Prviot poznat vlashki toponim e Kimba Longu (XI v.), a vlashko ime Berivoj (vostanik od Tesalija, 1066 g). Vo Ⅻ–ⅩⅣ v. Vlasite vekje se naseleni vo Epir i vo Tesalija (oblastite se narekuvani Vlahija), a Brenotskata episkopija (Juzhna Albanija) e vlashka eparhija. Vlasite stochari postepeno preminale na zhivot vo katuni (vo zimskiot period), a od ⅩⅠⅠⅠ–ⅩⅤ v. vekje ima vlashki sela. Pravnite odnosi im bile fiksirani so zakoni za Vlasite (Dushanoviot zakonik, Zakonot za cetinskite Vlasi). Vo osmanliskata drzhava ja zachuvale svojata samouprava, pod forma na kapitanii, do vtorata pol. na ⅩⅤⅠⅠⅠ v., koga centarot Moskopole (grad i sedishte na mitropolija), bil razrushen, po shto se preselile vo Solun, Ser, Bitola i Krushevo. Vo Zapaden Balkan tie postepeno go napushtale svojot jazik i chuvstvoto etnichkata zasebnost, no ostanale vidlivi tragi vo toponimijata i antroponimijata. Vo tekot na ⅩⅠⅩ – poch. na ⅩⅩ v. Vlasite dale pridones vo osloboditelnite dvizhenja na balkanskite narodi (osobeno vo Grcija, 1821 i vo Makedonija, 1903 g.), a vo vtorata polovina na ⅩⅠⅩ v. se otvoreni romanski shkoli shkoli i crkovna liturgija vo nekoi naselbi vo Makedonija i vo Pindskata oblast –„srceto na aromanshtinata”. Tamu proglasile avtonomija (1917, Republika Samarijana, potoa i Republika Pind i Zagora), a avtonomija dobivaat i vo tekot na Vtorata svetska vojna. Vlasite gi zachuvale etnichkiot identitet, jazikot i kulturata. Vo RM tie se priznati kako posebna etnichka zaednica (9.596 lica, spored popisot od 2002 g.). LIT.: A. I. Koukoudis, The Vlachs: Metropolis and Diaspora, Thessaloniki, 2003; G. Daskalov, Armъnite v Gъrciя, Sofiя, 2005; T. NJinnifrith, The Vlachs, London, 1992; N. Pop-Nikola, Vlashki prerodbenici, Bitola, 2003. B. Petr.
Кирилична верзија на написот
ВЛАСИТЕ НА БАЛКАНОТ