VLAHOV, Dimitar (Kukush, 8. XI 1878 – Belgrad, 7. Ⅵ 1953) – makedonski revolucioneren, kulturno-nacionalen i opshtestvenopolitichki deec, ekonomist, publicist i drzhavnik. Se shkoluval vo rodniot grad, vo Solun i vo Sofija, fizichko-matematichkoto Dimitar Vlahov fakultetsko obrazovanie go zavrshil vo Bugarija, Germanija i shvajcarija. Vo uchebnata 1903/04 g. e uchitel vo Solunskata gimnazija i kooptiran chlen na CK na TMORO. Projavuva aktivna sorabotka vo rabotnichkoto i socijalistichkoto, kako i vo uchitelskoto dvizhenje vo Makedonija, a po Mladoturskata revolucija go redaktira v. „Edinstvo” (1908). Toj e eden od osnovachite i rakovoditelite na Narodnata federativna partija (1909–1910) i pratenik vo Otomanskiot parlament (1909–1912). Od 1911 g. e chlen na Solunskata socijalistichka federacija, pretsedatel na Prviot kongres na tutunskite rabotnici vo Makedonija, a Kukushkata okolija go izbira za chlen na Solunskiot vilaetski sovet (1912). Po Balkanskata vojna e zatvoren od grchkite vlasti i proteran vo Bugarija (1913). Bugarskata vlada go postavuva za konzul vo Odesa (1915-1917). Po Svetskata vojna e sekretar na Trgovsko-industriskata komora vo Varna (1920–1923) i govornik na mitingot po povod srpskiot kolezh vo s. Garvan, potoa e praten za trgovski pretstavnik vo Kiev i Viena. Kako blizok do VMRO na T. Aleksandrov, no i do sovetskiot minister Kr. Rakovski, zadno so M. Monev, odi kako delegat za razgovori po makedonskoto prashanje vo Moskva (maj 1923), a potoa e eden od avtorite na vienskite dokumenti za obedinuvanje na makedonskoto revolucionerno dvizhenje (1924). Po objavuvanjeto na Majskiot manifest nastanuva rascep i likvidacija na negovite potpisnici T. Aleksandrov i P. CHaulev, a podocna i A. Protogerov. Grupa levo orientirani makedonski nacional-revolucioneri od site kraishta na podelena Makedonija, so glavno uchestvo na Vlahov i so posredstvo na pretstavnici od Kominternata, vo Viena ja formiraat VMRO(Obedineta) (1925). Toj e glaven sorabotnik za Makedonija vo organot na Balkanskata komunistichka federacija sp. „La Fedération Balkaniljue” (1924–1930) i urednik na organot na VMRO (Ob) „Makedonsko delo” (1925– 1935). CHlen na BKP od 1926 g. Po rabotata vo Evropa za afirmacija na vistinata za makedonskata osloboditelna borba i za demaskiranje na antimakedonskata aktivnost na mihajlovistite, sorabotuva vo pechatot na MNS vo SAD i Kanada, zaminuva vo Moskva (1935) i raboti vo Megjunarodniot agraren institut, a podocna i vo Institutot za istorija na AN na SSSR. Podgotvuva doktorat za makedonskata istorija. Stalinovite chistki gi prezhivuva samo so ednomesechen pritvor (januari 1938) – blagodarejkji na intervencijata na G. Dimitrov i V. Kolarov. Po napadot na Germanija na SSSR, nastapuva od imeto na makedonskiot narod na Seslovenskiot miting vo Moskva (10–11. Ⅷ 1941), a potoa (16 oktomvri 1941) e evakuiran vo Ufa (Bashkirija). Vo maj 1942 g. e vraten vo Moskva kako sorabotnik vo Oddelot za pechat pri IK KI – komentator za Grcija, sorabotnik na „B• letin IK KI”, „BolÏshevik”, „Pravda” i dopisnik na v. na MNS „Narodna volя” (SAD) i na drugi vesnici. Od januari 1943 g. e pretstavnik na makedonskiot narod vo Seslovenskiot komitet, a od sledniot mesec e chlen na Jugoslovenskata sekcija na ovoj komitet i nastapuva na plenumite i mitinzite vo prilog na antifashistichkata borba na Makedonija i za obedinuvanje vo ramkite na Balkanska federacija. Na Vtoroto zasedanie na AVNOJ e izbran za negov potpretsedatel (1943) i na 15. Ⅰ 1944 g. moli da mu se dozvoli da otpatuva za da go zazeme svoeto mesto. Na 5 oktomvri 1944 g. ja napushta Moskva (so sin mu Gustav) i preku Krajova stignuvaat vo Belgrad i potoa vo Makedonija. Delegat e na ASNOM i chlen na negoviot Prezidium. Zazema visoki drzhavni funkcii. CHlen-sovetnik e vo Jugoslovenskata delegacija na Pariskata mirovna konferencija. Glavno poradi stavot za obedinuvanjeto, obvinet e za dejnost vo „antipartiska grupa” i ispraten vo Belgrad, kade shto i umira. BIB.: Borbite na makedonskiot narod za osvobozhdenie, Viena, s. a.; Izmennicite na makedonskoto delo, Praga, 1926; Makedonskata narodnoosloboditelna borba, Skopje, 1946; Govori i statii 1945-1947, Skopje, 1947; Odbrani govori i statii 1934-1947, Skopje, 1948; Formiranjeto na makedonskata nacija i makedonskiot jazik, Detroit-Michigen, 1948; Makedonija i Mladoturska, Belgrad, 1949; Kroz historiju makedonskog naroda, Zagreb, 1949; Makedonija. Momenti od istorijata na makedonskiot narod, Skopje, 1950; Memoari. Predgovor i redakcija Vangja i Kole CHashule, Skopje, 1970. IZV.: AVPRI, Moskva, f. Slavяnskiй stol, d. 8179, 1914, ll. 1–15; RGASPI, 495–73–117; „Slavяne”, Moskva, 1942–1943; Vlado Popovski, Lenina ZHila, Makedonskoto prashanje vo dokumentite na Kominternata, I–Ⅱ, Skopje, 1999. LIT.: Gustav Vlahov, Spomeni za tatko mi, Skopje, 1968; Hristo Andonovski, Bo-rec i publicist. Osumdeset godini od smrtta na Dimitar Vlahov, “Prosveta”, ⅩⅤⅠ, 325-326, Skopje, 19. Ⅳ 1971. 12–13. Bl. R. i S. Ml.
Кирилична верзија на написот
ВЛАХОВ, Димитар