VLADA NA DFM/NRM/SRM/ RM – najvisok organ na izvrshnata vast i izvrshen organ na Sobranieto na RM. Prvata vlada na DFM bila izbrana na Tretoto zasedanie na ASNOM (14-16. Ⅲ. 1945) od strana na Narodnoto sobranie na Makedonija, koe na toa zasedanie se transformiralo od ASNOM vo NS. Vo prviot sostav nea ja sochinuvale: Lazar Kolishevski, pretsedatel; LJupcho Arsov, prv potpretsedatel i minister za finansii; Abduraim Mehmed, vtor potpretsedatel; Kiro Petrushev, minister za vnatreshni raboti; Nikola Minchev, minister za prosveta; d-r Pavel shatev, minister za pravosudstvo; Strahil Gigov, minister za industrija i rudarstvo; Tode Noshpal, minister za trgovija i snabduvanje; Bogoja Fotev, minister za zemjodelstvo i shumarstvo; d-r Vukashin Popadikj, minister za narodno zdravje; d-r Nedjat Agoli, minister za socijalna politika i inzh. Georgi Vasilev, minister za gradezhnishtvo. Nabrgu potoa bilo vovedeno i Ministerstvo za trud, a neshto podocna chlenovi na vladata stanale pretsedatelot na Planskata i pretsedatelot na Kontrolnata komisija. Prvata Vlada, vednash po nejzinoto formiranje, donesla Deklaracija so koja se opredelila za cvrsto povrzuvanje so jugoslovenskata federacija. Podocna poziciite na Vladata na NRM gi utvrdil Ustavot na NRM donesen kon krajot na 1946. Vo administrativno-centralistichkiot period taa donesuvala i akti so zakonodavna sila i vrshela funkcii shto bile limitirani od Sojuznata Vlada. Izvesno vreme vo sheesettite godini vo NRM, namesto ministerstva bile osnovani sekretarjati i drzhavni sekretarijati. Toa bile sekretarjatite: za vnatreshni raboti, za pravosudna uprava, za stopanski raboti, za budjet i za drzhavna administracija. Izvesno vreme vo sostavot na vladata bile osnovani soveti kako kolegijalni organi: za prosveta, za kultura, za narodno zdravje, za so-Prvata Vlada na samostojna Republika Makedonija (21. Ⅱ 1991) cijalna zashtita i dr. Vo soglasnost so Ustavot na SRM Po osamostojuvanjeto na RM, spo-VLADA NA RM – nositel na izod 1963 g., terminot „vlada“ e za-red nejziniot prv Ustav (1991) i vrshnata vlast vo Republika Mamenet so terminot „izvrshen so-so promenata na politichkiot sis-kedonija. Vladata ja izbira Sob-vet“. Toa bilo napraveno kako tem, Vladata na RM se konstitui-ranieto na RM, po predlog na specifichnot na „samoupravniot“ rala vrz baza na izbornite rezul-mandatarot, opredelen od pretsesistem shto se izgraduval, bidejkji datelot na Republikata. Vo peritati od povekjepartiskite izboterminot „vlada“ asociral na ri. Mandatot za sostav na Vlada-odot od 1991 do 2008 g., formira„kapitalistichko vladeenje“. Me-ta go dobivala politichkata par-ni se devet vladi vo RM. Prvata gjutoa, postavenosta na Izvrshni-vlada e formirana na 21. Ⅲ 1991tija ili koalicijata od partii ot sovet na Sobranieto na SRM shto osvoila najmnogu pratenich-g., poznata pod iminjata „ekspertvo uslovi na sobraniskiot sistem ska“ ili „kompromisna vlada“, naki mesta na neposrednite izbori. na vlasta vo drzhavata ne bila Poradi toa na Vladata $ bila dochelo so Nikola Kljusev. Vtorata bitno promeneta. IS i natamu os-verena pogolema nadlezhnost i vlada e formirana na 4. IX 1992 g., tanal izvrshen organ na Sobrani-odgovornost. na chelo so Branko Crvenkovski, eto i najvisok organ na izvrshna-BIB.: D-r Aleksandar Hristov, Vladalider na SDSM. Tretata vlada e ta na Narodna Republika Makedonija, ta vlast. Toj bil organ definikonstituirana na 20. Ⅻ 1994 g., ISPPI, Skopje, 1977, 1-225; D-r Aleksanran kako najodgovoren vo ramkite so pretsedatel Branko Crvenkovna negovata nadlezhnost, no vsush-skata drzhava vo jugoslovenskata federa-ski. CHetvrtata vlada e formiranost ne vodel avtonomna politi-cija, Drzhavnopravniot razvitok na SR dar Hristov, Sozdavanjeto na makedonna na 1. Ⅻ 1998 g., so pretsedatel Makedonija 1945–1978, t. 4, Skopje, 1985, 1ka; mu gi predlagal zakonite i LJupcho Georgievski, lider na 472; D-r Novica Veljanovski, Makedonija drugite akti na Sobranieto i bil VMRO-DPMNE. Pettata vlada 1945-1991, drzhavnost i nezavisnost, odgovoren za nivnoto izvrshuvae formirana na 1. XI 2002 g., na Skopje, 2002, 1–406; grupa avtori, Prvata nje. Vo negoviot sostav funkcionarodna vlada na Makedonija (Spomeni-chelo so Branko Crvenkovski, linirale republichkite organi na ca), Skopje, 1985, 1–110. N. V. der na SDSM. shestata vlada e upravata, koi se imenuvale republichki sekretarijati, sekretarijati, soveti ili poinaku. Republichki sekretarijati obichno bile organite na upravata za resorite vnatreshni raboti i narodna odbrana. Funkcionerite shto gi rakovodele organite na upravata, najchesto bile chlenovi na Izvrshniot sovet, no imalo i chlenovi shto ne rakovodele resori. Podobra pozicija imal Izvrshniot na SRM so Ustavot na SRM od 1974 g. Dobil pogolema samostojnost vo kreiranjeto na politikata vo stopanskata oblast i vo opshtestvenite dejnosti. Bil definiran kako organ shto bil odgovoren pred Sobranieto na SRM vo ramkite na nadlezhnostite na republikite. Izvrshnite soveti kako izvrshni organi prvpat bile vovedeni vo opshtinite i vo gradot Skopje kako obid za decentralizacija. Vladata na RM so premierot Branko Crvenkovski (1996) Vladata na RM so premierot Nikola Gruevski (2008) formirana vo maj 2004 g. (po izborot na Branko Crvenkovski za pretsedatel na RM). Na nejzino chelo beshe Hari Kostov, struchnjak za bankarstvo. Sedmata vlada e formirana od Vlado Buchkovski, lider na SDSM (po ostavkata na Hari Kostov). Osmata vlada e formirana od Nikola Gruevski, po pobedata na VMRO-DPMNE na parlamentarnite izbori odrzhani vo juli 2006 g. Po predvremenite izbori (2008) Nikola Gruevski ja formira devettata vlada na RM. LIT.: Makedonija od ASNOM do denes, Skopje, 2005; Svetomir shkarikj, Ustavno pravo, Skopje, 2006. Sv. sh. VLADIMIROVO – selo vo Berovsko. Se naogja vo istochnoto podnozhje na planinata Plachkovica, na nadmorska visina od okolu 850 m, a so Berovo e povrzano so lokalen asfalten pat. Toa e naseleno so Makedonci chij broj postojano e opagjanje. Taka, dodeka vo 1961 g. vo nego zhiveele 1.790 zh. vo 2002 g. toj broj se namaluva na 859 zh. Glavno zanimanje na naselenieto e odgleduvanje zhitni kulturi i ovoshtarstvo. Vo V. ima osumgodishno uchilishte i zdravstvena stanica. Al. St. VLADIMIRSKI, Tomo (Skopje, 26. Ⅷ 1904 – Skopje, 14. IX 1971) – slikar, scenograf, eden od osnovopolozhnicite na modernoto makedonsko slikarstvo. Zavrshil akademski kurs vo Belgrad (1935), a specijaliziral slikarstvo na Umetnichkata akademija vo Praga (1937). Rabotel kako scenograf vo Makedonskiot naroden teatar vo Skopje (1939–1966). Imal retrospektiva vo Skopje (MSU, 1981). Stilski se povrzuva so realistichkiot i ekspresionistichkiot izraz. Se odlikuva so raznovidna tematska opredelenost: gradski motivi, mrtva priroda, portreti (Motiv od Praga, Tomo Vladimirski 1937; Rabotnik, 1940), a po vojnata, slikal istoriski sodrzhini i motivi od r. Vardar i r. Radika. LIT.: Slobodanka Parlikj-Barishikj, To-mo Vladimirski, Skopje, 1981. L. N.
Кирилична верзија на написот
ВЛАДА