VIZANTISKA FILOZOFIJA – a) period vo istorijata na evropskata filozofija shto se protega vo vremenskata ramka od 330 g. od n.e. do padot na Vizantiskata Imperija vo 1453 g. Opshta karakteristika na vizantiskata filozofija e zaemnoto prepletuvanje na bogoslovieto i na filozofijata. Filozofskite idei se konstituiraat preku sushtinskite prashanja na istoriski i religiski uslovenata vizantiska epoha. Osnovni filozofski problemi se: ontoloshkite, gnoseoloshkite, antropoloshkite, etichkite i estetichkite idei vo ramkite na specifichniot vizantiski duhoven zhivot. Osven vlijanieto na uchenjata na oddelni antichki filozofi, posebno se prepoznava vlijanieto na Platon i na Aristotel. Vo vrska so originalnosta na vizantiskata filozofija treba da se naglasi deka jasno se ocrtuvaat osnovite na filozofijata na isihazmot kako avtentichna teantropocentrichna ideja vrz koja se izveduvaat bitnite aspekti na duhovniot zhivot na Vizantijcite (Romeite). Vlijatelni filozofski idei se onie na shkolata na slavnite kapadokiski otci: sv. Vasilij Veliki, sv. Grigorij Bogoslov i sv. Grigorij Ni-ski, prochueniot Psevdo-Dionisij Areopagit, sv. Jovan Lestvichnik, sv. Maksim Ispovednik, sv. Jovan Damaskin, Fotij Carigradski, sv. Simeon Nov Bogoslov, sv. Grigorij Palama, prilepchanecot Grigorij Akindin, Mihail Psel, Georgios Gemistos Pliton i mnogu drugi. Bidejkji mnogu spisi na vizantiskite filozofi ne se prevedeni, nitu se poznati preku struchna redakcija na relevantni specijalisti, do denes nivnite sfakjanja ostanuvaat nedovolno proucheni. Vo seta makedonska srednovekovna kultura dominira vizantisko-slovenskata duhovna i filozofska inspiracija; b) nastaven predmet na Institutot za filozofija na Filozofskiot fakultet vo Skopje, chii osnovi gi postavi prof. d-r Jonche Josifovski. Vo 1999 g. e voveden kako redoven ednosemestralen predmet, a prv predavach e prof. d-r Vera Georgieva.LIT.: V. Georgieva, Vizantiska filozofija, Skopje, 2001. V. G.-P.
Кирилична верзија на написот
ВИЗАНТИСКА ФИЛОЗОФИЈА