VINICA – grad vo Istochna Makedonija so 10.863 zh. (2002). Lezhi na kontaktot pomegju kotlinskata ramnina na Kochanskata Kotlina od sever i severnite padini na planinata Plachkovica od jug. Preku V. pominuva regionalniot pat Kochani–Berovo. Gradot zafakja vkupna povrshina od 335 ha. V. ima kontinentalno-submediteranska klima. Prosechnata godishna temperatura na vozduhot iznesuva 0 12.9 S. Niz V. techat Vinichka i Gradechka Reka, a nivnite korita se regulirani. Na prostorot na deneshna V. postoela naselba ushte vo docnoantichkoto vreme. Potvrda za toa e Vinichkoto Kale na koe se otkrieni terakotni ikoni (1985 g.), a tie spagjaat vo rangot na najekskluzivnite dela od oblasta na ranohristijanskata umetnost vo Makedonija. Kako pogolema selska naselba se javuva vo ⅩⅠⅩ v., koga e formirana charshijata i stanala trgovski i pazaren centar za selata od levata strana na Bregalnica. Bogatiot stochen pazar i odrzhuva njeto na dva panagjuri godishno ovozmozhilo vo naselbata da postojat, pokraj povekjeto trgovski i zanaetchiski dukjani, i 10 anovi. Kako rezultat na ekonomskiot podem vo 1858 g. vo V. e izgradena golema i ubava crkva posvetena na Sv. Arhangel Mihail. Sepak, naselenieto vo V. sè do krajot na Vtorata svetska vojna stagniralo. Potoa pochnuva da se nagolemuva, a najgolem porast zabelezhalo vo periodot po 1971 g. koga naselbata e proglasena za grad. Od 10.863 zh. vo 2002 g. Makedonci bile 9.246 zh. ili 85,1%, Turci 256 ili 2,4%, Romi 1.209 ili 11,1%, Vlasi 111 ili 1,0%, Srbi 20 i drugi 21 zh. V. e sedishte na opshtina koja zafakja povrshina od 43.267 ha, ima 16 naseleni mesta so 19.938 zh. Edna od najstarite fabriki vo gradot e industrijata za gradezhni materijali „Proleter” osnovana vo 1947 g. Potoa vo 1964 g. e izgradena fabrikata za chadori „Vinka”, vo 1977 fabrikata za konfekcija „Vinichanka”, vo 1972 fabrikata za dusheci „Treska – 30 Avgust”, a vo oblasta na metalnata industrija e fabrikata „Minor”. Del od naselenieto se zanimava so odgleduvanje tutun i oriz, a golem broj se zaminati na privremena rabota vo stranstvo. Vo gradot postoi DSU so gimnaziski, tekstilni i mashinski paralelki, rabotnichki univerzitet, zdravstven dom i povekje trgovski i zanaetchiski dukjani. LIT.: GJorgji Malkovski, Vinica i Vinichko, monografija, Vinica, 1998. Al. St.
Кирилична верзија на написот
ВИНИЦА