VEZENKOV, Stojan (Krushevo, 1828 – Odesa, Rusija, 19. Ⅰ 1897) – poznat majstor-gradezhnik, eden od prvite dejci za organiziranje makedonsko-albanska sorabotka za osloboduvanje od turskoto gospodstvo i aktiven uchesnik vo antiturskite vojni na Balkanot. Kako zamozhen gradezhen pretpriemach (ustabashija), 25 godini e na visoko platena turska drzhavna sluzhba i izveduva kluchni gradezhni objekti vo Bitola (ja gradi i voenata kasarna vo gradot) i dobiva sultanovi priznanija i privilegii. Po porachka od turskata Stojan Vezenkov vlada gradi most na r. Marica kaj Odrin i na r. Nishava kaj Nish. Megjuvremeno se zblizhuva so vlijatelni mesni turski lichnosti, no i so ugledni albanski prvenci. Po Krimskata vojna, od 1861 g. lichno kontaktira i so ruskite diplomatski prtstavnici vo Bitola, vo Solun i vo Carigrad Hitrovo, Lagovski i Lobanov i dobiva ne samo moralna, tuku i materijalna pomosh za organiziranje vostanichki aktivnosti vo Makedonija i vo Albanija. Patuva po Balkanot, se zapoznava i so srpskiot diplomatski pretstavnik vo Carigrad Jovan Ristikj, stapuva vo tajna vrska so srpskata vlada i go prefrla semejstvoto vo Srbija. Vo duhot na programata na Milutin Garashanin i ideologijata na kralot Mihajlo Obrenovikj, vo 1867 g. se obiduva da organizira oruzheno vostanie vo Makedonija i vo Albanija. Uapsen e od turskite vlasti na srpsko-turskata granica i po povekjemesechen zatvor vo Nish e osuden na smrt, no pri besenjeto se skinuva jazheto i e ostaven na dozhivoten zatvor. Po mnogu intervencii i so lichno zalaganje na ruskiot imperator, sultanot go osloboduva od zatvorot. Zaedno so Iljo Maleshevski, GJorgjija Pulevski, Dimitar Berovski i drugi Makedonci uchestvuva vo bitkite so turskiot garnizon vo Belgrad, a potoa vo vostanichkite dvizhenja vo Evropska Turcija, kako i vo Srpsko-turskata i vo Rusko-turskata vojna (1877–1878). Pod neposredno rakovodstvo na M. A. Hitrovo sobira dobrovolci po Srbija i Romanija i kako edinstven Makedonec e prisuten vo Carigrad pri skluchuvanjeto na preliminarniot Sanstefanski miroven dogovor. Brat mu Konstantin zavrshuva medicina vo Rusija i kako voen lekar e smrtno ranet vo Rusko-turskata vojna. Sin mu Vladimir se shkoluva vo ruskata Voena akademija i stanuva visok oficer (podocna dobrovolec vo Prvata balkanska vojna i avtor na kniga za Makedonija). Zakiten so ruski ordeni, kako penzioner se povlekuva so semejstvoto vo Rusija i zhivotot go zavrshuva vo Odesa napolno zaboraven i vo golema siromashtija. Dimitrija CHupovski ima dopiri so sin mu Vladimir i e soidejnik i sorabotnik so vnuk mu (od brat) A. P. Vezenkov. Golemata slika na St. V. e postojano vo Biroto na CHupovski, objavena i vo sp. „Makedonsk˜й golos„ (Makedonski glas)” so visoka ocenka deka e „viden makedonski vodach, borec za nezavisnosta na Makedonija”.LIT.: Patrioticheski i nas„rdchitelni razkazi izbrani iz„ avtobiografiяta na izv‹stniя: truzhenik„, apostol„, zatochenik„ i bivsh„ uchitelÝ pri Petro-Pavlovskata duhovna seminariя Ivan„ B. shumkov„, Sofiя, 1907, 326–327; Sto-яn„ Vîzanko, „Makedonsk˜й golos„ (Makedonski glas)”, I, 4, S.-Peterburg„, 14. Ⅷ 1913, 1; Sistema kovarstva i predatelÝstva, MG, I, 6, 10. H 1913, 102–103; GraÚa za istoriju makedonskog naroda iz Arhiva Srbije. Priredio dr Kliment DJambazovski, tom Ⅱ, knjiga Ⅱ (1864–1868), Beograd, 1982, 178–180; Georgi Tomalevski, Maйstor Stoяn Vezenkov. Povest za edin zhivot, Sofiя, 1964; Zagorka Prisagjanec-Todorovska, Zapis za Stojan Vezenkov (Poglavje od kulturno-politichkata istorija na Makedonija), zb.: Bigorski nauchno-kulturni sobiri 1974-1975, Skopje, 1976, 121–134; Blazhe Ristovski, Dimitrija CHupovski (1878-1940) i Makedonskoto nauchno-literaturno drugarstvo vo Petrograd, I, Skopje, 1978, 328–329; istiot, Portreti i procesi od makedonskata literaturna i naconalna istorija, I, Skopje, 1989, 263 i 484. Bl. R.
Кирилична верзија на написот
ВЕЗЕНКОВ, Стојан