VERSAJSKA MIROVNA KONFERENCIJA (Versaj, 18. Ⅰ – 28. Ⅵ 1919) – mirovna konferencija po Prvata svetska vojna. Na makedonskiot narod ne mu bilo priznato pravoto na samoopredeluvanje i na drzhavnost. Prashanjeto za Makedonija vo Drzhavata na Srbite, Hrvatite i Slovencite bilo razgleduvano vo Komitetot za novite drzhavi i za zashtitata na malcinstva pri utvrduvanjeto na mirovniot dogovor so Kralstoto na Srbite, Hrvatite i Slovencite. Rasprava se vodela po predlogot na italijanskata delegacija za davanje avtonomija na Makedonija (Aneks A). Protiv bile Velika Britanija i Francija koi ne go prifatile i modificiraniot Versajskata mirovna konferencija (1919) predlog za lokalna avtonomija vo odnos na jazikot, na obrazovanieto i na religijata, a nitu predlogot za samouprava. Toa prashanje bilo zatvoreno so potpishuvanjeto na Senzhermenskiot mirovniot dogovor (10. IX 1919). Istiot den Komitetot za novite drzhavi go izvestil Visokiot sovet deka go prifatil baranjeto na Grcija vo dogovorot za mir so Bugarija da se vnese klauzula i za reciprochna razmena na malcinstvata megju Grcija i Bugarija. Visokiot sovet na Drushtvoto na narodite (19. XI), po dobivanjeto na soglasnosta od Bugarija, go odobril Nacrt-dogovorot megju Grcija i Bugarija za reciprochno emigriranje na malcinstvata, pod bugarsko malcinstvo bil smetan makedonskiot narod, po shto prashanjeto na Pirinskiot del od Makedonija stanalo bespredmetno. Vo Nej (27. XI 1919) bile potpishani Mirovniot dogovor so Bugarija, a potoa i Konvencijata za razmena na malcinstvata (28. XI). Podelbata na Makedonija bila sankcionirana, so pravo na Grcija da sprovede etnichko chistenje na anektiraniot Egejski del od Makedonija. LIT.: Makedonija vo megjunarodnite dogovori (1913-1940), Skopje, 2006; Dokumenti za borbata na makedonskiot narod za samostojnost i za nacionalna drzhava, Skopje, 1981. M. Min.
Кирилична верзија на написот
ВЕРСАЈСКА МИРОВНА КОНФЕРЕНЦИЈА