VENEC, Miokazi, Kichevsko – 50 m visok rid vo dolinata niz kojashto minuval prastariot pat od Kichevijata kon Pelagonija, preku Brod. Vrvot pretstavuva elipsovidno plato (260 h 128 m, 3,5 ha) blago navednato kon jug. Bilo obgradeno so silen malteren dzidemplekton (1,8–2 m) i zajaknato so 12 pravoagolni kuli, sekoja na rastojanie od 15 do 35 m. Na juzhniot, na zapadniot i na pogolemiot del od severniot dzid, na distanca od 8 do 12 m pod glavniot dzid, bil proektiran zashtiten preddzid (proteihizma). Dolzh glavniot dzid odnatre bile izgradeni povekje prostorii so standarden format, karakteristichni za Ⅵ v. n.e. Otkrienite moneti go datiraat zhivotot na ova mesto od Ⅳ do Ⅵ v. n.e. Na najvisokiot del od gratcheto se otkrieni temeli na trikorabna ranohristijanska bazilika, so krstilnica paralelna so juzhniot korab. LIT.: G. Spasovska-Dimitrioska, Arheoloshki istrazhuvanja na Gradishteto Venec kaj s. Miokazi, Kichevsko, „MakActa-Arch”, 7-8, 1981-1982, Skopje, 1987, 167-175; I. Mikulcik, Spatantike und fruhbdzzantinische Befestigungen in Nordmakedonien, Munchen, 2002, 473-474, abb. 390, 391. V. L. Elefterios Venizelos
Кирилична верзија на написот
ВЕНЕЦ, Миокази, Кичевско