VENDEL, Herman (1884–1936) – germanski pisatel, publicist i politichar; povekjegodishen naroden pratenik vo germanskiot parlament (Rahjstag), poznavach na sostojbite na Slovenskiot Jug, koj niz brojni napisi vo pechatot i vo oddelni knigi (1916-1936) iznesuva bogati analitichki viduvanja za narodite na Balkanot, a megju niv i za Makedoncite. Herman Vendel se projavuva kako zashtitnik na Makedonija i na nejzinoto pravo na suveren zhivot vo vreme koga fashizmot stapuva na evropskata politichka scena. Toj ja brani samobitnosta na makedonskite Sloveni od poziciite na germanski socijaldemokrat. ZHestoko go osuduva bugarskoto prisvojuvanje na Makedonija i poveduva ostra polemika so izvesniot makedonstvujusht Dimitar Rizov, projaven publicist i to-gashen bugarski ambasador vo Germanija (1916/1917), koj beshe go obvinil Vendel deka se povel po gledishtata na J. Cviikj. Vo serijata statii, glavno za fenomenot na makedonskite Sloveni, za koi Vendel smeta deka se samobitna slovenska nacija, pagja v ochi negovata shiroka informiranost za makedonskite sostojbi i solidno poznavanje na vekje postojnata literatura za makedonskoto prashanje. BIB.: na germanski jazik: Hajnrih Hajne (1916); Juzhnoevropski prashanja (1918); Od i za Juzhnite Sloveni (1920); Od juzhnoslovenskata prerodba (1921); Habzburzite i juzhnoslovenskoto prashanje (1924); Juzhnoslovenski silueti (1924) i Danton (1932). Na srpski jazik: Jugoslavija, Italija i Albanija (1923), Borbata na Juzhnite Sloveni (1925) i Za Jugoslovenite vo Geteovoto ogledalo (1932). G. T.
Кирилична верзија на написот
ВЕНДЕЛ, Херман