VELIKA BRITANIJA I MAKEDONIJA (ⅩⅠⅩ – ⅩⅪ v.) – Interesot na Velika Britanija za Makedonija zapochnal vo vremeto na Napoleonovite vojni, prodolzhuva vo vremeto na Krimskata vojna, a poizrazita forma dobiva vo vtorata polovina na ⅩⅠⅩ v., vo vremeto na San-Stefanskiot i Berlinskiot dogovor. Vo periodot do formiranjeto na makedonskoto osloboditelno dvizhenje tendencijata na britanskata politika se sostoela vo sledenje i ispituvanje na dvizhechkite makedonski opshtestveno-politichki sili. Vo vtorata faza (1893– 1912), so pojavata na osloboditelnoto dvizhenje (MRO), taa tendencija dobila poizrazita forma (Ilindenskoto vostanie). Izvesni promeni taa politika pretrpela vo vremeto na Mladoturskata revolucija i Balkanskite vojni, koga vo geopolitichki pogled nastanuvaat izraziti promeni na kartata na Makedonija. Makedonija bila podelena megju trite balkanski drzhavi: Bugarija, Srbija i Grcija, a izvesen del £ pripadnal na novoformiranata drzhava Albanija. Vo tekot na Prvata svetska vojna problemot na Makedonija bil razgleduvan vo sklopot na opshtosojuznichkata politika na Balkanot vo odnosite megju balkanskite drzhavi i oddelno kako specifichna makedonska pojava. Na Pariskata mirovna konferencija vo pogled na teritorijalnata podelba na Makedonija, Britancite poagjale od status ljuo-to i ne se odelo kon radikalni sredstva za sozdavanje nova drzhavna tvorba na Balkanot. Ushte vo tekot na podgotovkite na Konferencijata, vo razgovorite megju amerikanskata i britanskata delegacija bil zazemen stav so koj ne ja odobruvale shemata za edna avtonomna Makedonija, bidejkji avtonomijata znachela nezavisnost. Takviot stav na Velika Britanija se reflektiral i na samata Konferencija. Toa bila edna od prichinite Konferencijata da ne obrne vnimanie na makedonskoto prashanje. Na Konferencijata edinstveno mesto nashlo prashanjeto za zashtita na pravata na malcinstvata. Vo periodot megju dvete svetski vojni Velika Britanija pokazhuvala zgolemen interes za odnosite na Balkanskiot Poluostrov, so naglasuvanje na odnosite pomegju Kralstvoto na SHS od edna strana i Bugarija od druga, poradi faktot shto od nivnite odnosi zavisele politichkite odnosi na Balkanot vo celina. Osnovniot problem za narushuvanje na nivnite odnosi pretstavuvalo makedonskoto prashanje. Vo triesettite godini vo balkanskite zemji zajaknalo dvizhenjeto za formiranje balkanska unija ili balkanski pakt so intencija da se eliminira meshanjeto na golemite sili vo sostojbite na Balkanot. Bila prifatena devizata „Balkanot na balkanskite narodi“. Velika Britanija pozitivno gledala na edna takva balkanska sorabotka. Bilo oceneto deka makedonskoto prashanje e eden od najgolemite balkanski problemi, chie reshavanje avtomatski bi dovelo do reshavanje na site drugi prashanja na Balkanot. Vo tekot na Vtorata svetska vojna britanskiot interes vo Makedonija go zastapuvale britanskite voeni misii shto bile prisutni vo site pogolemi voeni edinici. Preku nivnite izveshtai britanskata razuznavachka sluzhba SOE i Ministerstvoto za nadvoreshni raboti bile zapoznavani so voenite i politichkite intencii na makedonskata NOB za slobodna, nezavisna i obedineta Makedonija. Po Vtorata svetska vojna britanskiot interes se nasochil kon Grcija i zacvrstuvanjeto na svoeto vlijanie. Zela aktivno uchestvo vo Gragjanskata vojna vo Grcija, vo koja uchestvuvaa i Makedoncite. Po ovaa vojna golem broj Makedonci go napushtija delot na Makedonija pod Grcija i zaminale vo zemjite na Jugoistochna Evropa. LIT.: Hristo Andonov-Poljanski, Velika Britanija i makedonskoto prashanje na Pariskata mirovna konferencija vo 1919 godina, Skopje, 1973; Todor CHepreganov, Velika Britanija i makedonskoto nacionalno prashanje (avgust 1944–1948), Skopje, 1997. T. CH.
Кирилична верзија на написот
ВЕЛИКА