VEJSI – Efendi (Uveis bin Mehmned), (Alashehir, 1561 – Skopje, 1628) – kadija, poet i prozaist. Vo periodot 1605–1627 g. sedum pati bil naznachuvan za kadija na Skopje. Vazhi za eden od najgolemite umetnici na turskata srednovekovna proza, so iskluchitelen stil. Napishal 11 knizhevni i poetski dela. Negovo najpoznato delo e knigata za Muhamed „Sidzeri Vedzsi”, kako i negovata „Kniga za sonishtata” (Hvabnama), koja pretstavuva politichki opis za prichinite za padot na Osmanliskata Imperija. Negovata poetska zbirka sodrzhi 170 prekrasni kasidi. LIT.: Evlija CHelebi, Putopis. Odlomci o jugoslovenskim zemljama. Preveo, uvod i komentar Hazim shabanovikj, Sarajevo, 1967, 288, zab. 70; Herbert Duda, Uskub im 17. Jahrhundert, Balkanische Studien, NJien, 1949, 31, zab. 74; Dragi GJorgiev, Skopje od turskoto osvojuvanje do krajot na ⅩⅤⅠⅠ vek, Skopje, 1997. Dr. GJ.
Кирилична верзија на написот
ВЕЈСИ