VEGETACISKI PODRACHJA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA – opsht poim za koja bilo sinhoroloshka edinica. J. Braunblanljuet (1923) razlikuva 4 kategorii vegetaciski podrachja: 1. Vegetaciskata regija e najkrupnata sinhoroloshka kategorija. Se karakterizira so pogolem broj klimazonalni fitocenozi i endemizam od povisok rang (familii, sekcii i rodovi). Regijata se deli na provincii. 2. Provincijata se odlikuva barem so edna klimazonalna fitocenoza i endemizam od rang na vid i rod. Taa se deli na sektori. 3. Sektorot e vegetacisko podrachje bez svoi klimazonalni fitocenozi, no so svoi endemichni vidovi. Toj se deli na distrikti. 4. Distriktot e vegetacisko podrachje shto nema svoi fitocenozi i nema svoi reliktni endemni vidovi. Vo Makedonija se zastapeni slednive vegetaciski podrachja ili regii: 1. Mediteranskata regija se protega pokraj Sredozemnoto More i po dolinite na rekite navleguva podlaboko vo kopnoto. Vo Makedonija e pretstavena so dve provincii: – Egejskata provincija e trakiski sektor so zonalno rasprostraneta as. Coccifero-carpinetum orientalis. Posebno mozhe da se izdvoi migdonskiot distrikt vo dojranskiot kraj, kade shto ima znachajna pojava na as. Coccifero-ljuercetum frainetto i demirkapiskiot distrikt, kade shto se pojavuvaat as. VEZENKOVAristolochio-Fagetum i as. Carpino betuli-Budjo-Fagetum. – Jadranskata provincija e crnodrimski sektor. Karakteristichna e as. Seslerio-Ostrdzetum carpinifolie, so vidovite: Sesleria autumnalis, Salvia officinalis, Moltkea petraea, Dioscorea balcanica. Od ovoj sektor mozhe da se izdvoi drenachkiot distrikt so Aesculus hdzppocastanum i Platanus orientalis. 2. Evrosibirsko–severnoamerikanskata regija, vo koja pripagjaat site dabovi, bukovi, borovi, smrchevi, kako i krajrechni i poplavni fitocenozi. Vo Makedonija site tie pripagjaat na meziskata provincija. Vo ovaa provincija zonalno se rasprostraneti ploskachevite shumi (as.LJuercetum Frainettum cerris) i shumite na bukata (Fagus moesiaca). Meziskata provincija vo RM mozhe da se raschleni na: mariovski, maleshevsko-osogovski, strimonski, porechki, zapadnomakedonski i dardanski sektor. – Mariovskiot sektor go opfakja planinskiot venec Nidje – Kozhuf dolzh makedonsko-grchkata granica. Mozhe da se izdvojat povekje distrikti: a. Distrikt na rekata Konjarka, so beli borovi shumi vo subalpski pojas; b. Zmeichkiot distrikt so reliktni shumi od crn i bel bor; v. Dudichki distrikt so stari bukovo-elovi shumi; g. Distrikt Dve Ushi so reliktni shumi od as. Colurno-Ostrdzetum Carpinifoliae i as. Fagetum Submediterraneum. – Maleshevsko-osogovskiot sektor se izdvojuva od drugite sektori so shiroko rasprostranuvanje na as. Luzulo-Fagetum i so degradirani ploskachevi shumi bez cer i bez ela. Samo lokalno se srekjavaat gorunovi shumi. Mozhe da se izdvoi distriktot Crvena Reka so as. Fago-Aceretum heldreichii i distriktot Planenica so shuma od Ostrdza carpinifolia. – Strimonskiot sektor gi opfakja planinite Belasica, Ograzhden, Plachkovica i Elenica. Mozhe da se izdvojat: a. Belasichki distrikt – so pojava na Tadjus baccata, Iledj aljuifolium, vo subalpskiot pojas Alnus viridis, Vi-tis idaea; b. Monospitovskiot distrikt se naogja okolu Monospitovskoto Blato. Karakteristichna e as. Pe-riploco-Alnetum glutinosae so Osmunda regalis, Platanus orientalis, Fradjinus pallisae i Staphilea pinnata; v. Distrikt Zrnovska Reka (Ulomia) – so pojava na Cordzlus colurna, Castanea sativa, a shiroko e rasprostraneta i Luzulo fagetum; g. Distrikt CHam CHiflik (Strumichko) – karakteristichna so as. Coccifero-Carpinetum orientalis i as. Pinetosum pallasianae. – Porechki sektor – ja zafakja Porechkata Kotlina i kanjonot na rekata Treska. Zapadno od rekata se rasprostraneti silikatni steni i na niv shumi od ploskach i od pitom kosten, a istochno se rasprostraneti karbonatni steni so reliktni shumi od Pinus pallasianae, LJuercus trojanae i Fagus moesiaca. Rekata Studenchica – Zapadnomakedonskiot sektor – gi opfakja Pelagoniskata, Prespanskata i Kichevskata Kotlina, Debarca, potoa oblastite na rekata Studenchica i Jama (Bistra). Toa e zona na LJuercetum-Frainneto Cerris, a dabot cer formira pojas nad ploskachevata zona. – Dardanski sektor – karakteristichen so shumi od buka, ela i smreka. Se razlikuvaat: a. radichki distrikt so pojava na as. Aceri Obtusati-Fagetum Ostrdzo LJuercetum pubescentis, a od oddelnite vidovi se znachajni Ramondia serbica i Fradjinus edjcelsior. b. gornovardarski distrikt so shumi od pitom kosten i od gorun. 3. Aralo-kaspiska regija, sarmatska provincija – karakteristichna so stepska vegetacija. Vo Makedonija mozhat da se izdvojat: – peonski sektor – vo Ovche Pole i Tikvesh. Karakteristichni so: as. Astragalo morinietum, Eurotietum ceratoides, Ephedro prunetum tenellae. – desaretski sektor – na Galichica so Stipa mediteranea. 4. Alpsko-visokonordiska regija – so trevni zaednici i reliktni vidovi shto rastat na vrvovite na planinite vo alpskiot pojas. Tie pripagjaat na visokobalkanskata provincija. Mozhe da se raschleni na: – korapski sektor so as. Linario-Valerianetum Betiscei. – sharski sektor: a. LJubotenski distrikt so as. Trifolio norici-Caricetum; b. Distrikt Orlovec-Crn Vrv so as. Sieversio-Odjdzrietum Ddzginae, as. Jasioni Curvuletum. Se raschlenuva na: – bistranski sektor so as. Edraiantho-Odjdztropetum. – karadjichki sektor so as. Dianthi Jakupicenzi-Elinetum i so vidovite Rhododendron mdzrtifolium, Aljuilegia aurea. – pelisterski sektor so as. Dianthi mdzrtinervii-Festucetum, as. Mutelino-Caricetum foetidae i as. Lino-Seslerietum. – kajmakchalanski sektor so endemichniot vid Dianthus kaimakcalanikus. R. R.
Кирилична верзија на написот
ВЕГЕТАЦИСКИ ПОДРАЧЈА НА РЕПУБЛИКА МАКЕДОНИЈА