USTAVOT NA OSMANLISKOTO CARSTVO (1876). Prviot Ustav vo osmanliskata drzhava bil podgotven od drzhavna komisija na chelo so velikiot vezir Mithadpasha (17. H & 17. ⅩⅠⅠ 1876), potvrden od sultanot Abdul Hamid Ⅱ i vlegol vo sila po objavuvanjeto (23. ⅩⅠⅠ 1876), vo vremeto na odrzhuvanjeto vo Carigrad na Evropskata konferencija za reformi na Turcija. Ustavot ima 119 chlena i 12 oddeli: Osmanlisko Carstvo, javni prava na osmanliskite gragjani, ministri, sluzhbenici, Narodno pretstavnishtvo, Senat, sudska vlast, finansii, vilaeti i zavrshni odredbi. Naskoro po donesuvanjeto e i suspendiran (5. Ⅱ 1877), a velikiot vezir Mithad-pasha e smenet i zatochen vo Jemen. Ustavot povtorno stapuva vo sila po Mladoturskata revolucija (juli 1908), koga turskata vojska od Makedonija vleguva vo Carigrad i go prisiluva sultanot odnovo da go vovede. Poshirka poddrshka Ustavot dobil na masovnite sobiri na vojskata i gragjanite vo Solun, Bitola, Skopje i Seres (20&23. Ⅶ 1908) i se primenuval sè do 1921 g. Vo sporedbenoto ustavno pravo e poznat kako „Mithad-pashin ustav“. Formalno Odluchuval za usoglasenosta na Zgradata na Sojuznoto sobranie vo Belgrad kade shto se odrzhalo Ustavotvornoto sobranie na DFJ Zgradata na Sobranieto na RM vo Skopje kade shto e odrzhano Ustavotvornoto sobranie na RM toj izgleda zapadnoevropski, no vo sushtinata go sledi staroto osmanlisko vladeenje, bez realna podelba na vlasta. LIT.: Ottomanskata konstituciя, CarigradÍ, 1876; Joseph von Hammer, Historija turskoh (osmnskog) carstva, 3, Zagreb, 1979. Sv. sh.
Кирилична верзија на написот
УСТАВОТ НА ОСМАНЛИСКОТО ЦАРСТВО