UROSHEVIKJ, Vlada (Skopje, 17. Ⅹ 1934) – poet, raskazhuvach, romansier, knizheven i likoven kritichar, eseist, antologichar, preveduvach, univerzitetski profesor. Dopisen chlen e na megjunarodnata „Akademija Malarme“ vo Pariz i Vlada Uroshevikj redoven chlen na Evropskata poet-ska akademija so sedishte vo Luksemburg. CHlen e na MANU, na Makedonskiot PEN-centar i na DPM (od 1961). Se javuva kako pasioniran istrazhuvach na protivrechnata fenomenologija na literaturnata i nauchnata fantastika, na mitoloshkite sistemi na minatoto i deneshninata, na iracionalizmite od onirichkite dozhivuvanja prisutni vo moderniot i postmoderniot poetski i raskazhuvachki diskurs, pochnuvajkji od knigata „Mrezha za neulovlivoto“ (1980), preku „Nishkata na Arijadna“ (1985) i „Demoni i galaksii“ (1988), pa s“ do „Astrolab“ (2000). Zatoa i kako avtor izrasnuva vo poet i raskazhuvach na fantastichnoto, onirichkoto, nadrealnoto. Debitira so stihozbirkata „Eden drug grad“ (1959). Prviot negov roman go nosi naslovot „Vkusot na praskite“ (1965), a prvata negova zbirka raskazi „Znaci“ (1969). Uroshevikj ja pretstavuva najkompetentno t.n. treta generacija makedonski poeti preku antologiskiot izbor „Crniot bik na letoto“ (1963), a potoa i so esei i kritiki sobrani pod naslov „Vrsnici“ (1971). DEL: Eden drug grad (poezija, 1959), Nevidelica (poezija, 1962), Vkusot na praskite (roman, 1965), Maneken vo pejzazhot (poezija, 1967), Leten dozhd (poezija, 1967), Znaci (raskazi, 1969), Vrsnici (kritiki i esei, 1971), Nokjniot pajton (raskazi, 1972), Ѕvezdena terezija (poezija, 1973), Nurkachko dzvono (poezija, 1975), Sonuvachot i prazninata (poezija, 1979), Mrezha na neulovlivoto (kritiki i esei, 1980), Lov na ednorozi (raskazi, 1983), Kompasot na sonot (poezija, 1984), Nishkata na Arijadna (kritiki i esei, 1985), Hipnopolis (poezija, 1986), Podzemna palata (esei, 1987), Demoni i galaksii (studija, 1988), Panichna planeta (poezija, 1989), Aldebaran (zapisi i patopisi, 1991), Mitskata oska na svetot (kritiki i esei, 1993), Rizicite na zanaetot (poezija, 1993), Mojata rodnina Emilija (roman, 1994), Paniki (poezija, 1995), Dvorskiot poet vo aparat za letanje (roman, 1996), Pariski prikazni (zapisi i patopisi, 1997), Astrolab (kritiki i esei, 2000), Diva liga (roman, 2000); antologii: Francuska poezija –DJDJvek (1972), Crna kula (1976), Sovremena makedonska poezija (na srpskohrvatski jazik, 1978), Kosmos v ambar (na holandski jazik, 1980), Kula (na uzbechki jazik, 1981), Golemata avantura: francuskiot nadrealizam (1993), shumi pod more (kratkata prozna forma vo francuskata literatura, 1994), Zlatna kniga na francuskata poezija (1996), Sedum francuski poeti (2001). Izbrani dela (2004), LIT: Lidija Kapushevska-Drakulevska, Vo lavirintite na fantastikata (Fantastichniot raskaz vo makedonskata literatura) (1998); Loreta Georgievska-Jakovleva, Fantastikata i makedonskiot roman (2001); Hristo Georgievski, Makedonskiot roman 1952–2000 (2002); Lidija Kapushevska-Drakulevska, Poetika na nesoznajnoto (2002); Istata, Poetika na iznenaduvanjeto (2003); Vladimir Jankovski, „Ogledalo na zagatkata“ (Razgovori so Vlada Uroshevikj), (2003); Blazhe Koneski, „Megju javeto i sonot“. Pogovor kon knigata na Vlada Uroshevikj, „Panichna planeta“, (1989); Vele Smilevski, „Poetika na sonot“ (1988) V. M.-CH. Viktor Urumov
Кирилична верзија на написот
УРОШЕВИЌ, Влада