TRGOVIJA – eden od najznachajnite usluzhni sektori, chij razvoj e najdirektno usloven od opshtiot razvoj na ekonomijata i od razvojot na apsorpcionata mokj na pazarite (brojot na naselenieto i goleminata na dohodot), kako i na transportot i komunikaciite. Trgovijata vo Makedonija beshe na dobar glas vo sredniot vek, pa s“ do ⅩⅤⅠⅠ vek. Megju dvete vojni taa beshe tretiot po znachenje stopanski sektor. Po Vtorata svetska vojna, razvojot na trgovijata go sledeshe opshtiot ekonomski razvoj na zemjata. Sepak, trgovijata najbrzo se razvivashe vo periodot 1953–1979, za vo osumdesettite godini da manifestira negativni stapki na dvizhenje. Vo trgovijata na golemo, 1955 g., rabotea 3.061 lice, a 1984 g. 11.256 lica. Vo istiot period prometot na trgovijata na golemo porasnal od 338 na 252.598 milioni dinari (spored tekovnite ceni). Trgovijata na malo, isto taka, belezhi silen porast – prometot pomegju 1952 i 1984 porasnal za 9 pati (po ceni od 1980 g.). Vo Makedonija, 1983 g., postoele 7.780 klasichni prodavnici, 184 stokovni kukji i 565 samoposlugi. Vo strukturata na prometot vo 1984 g. najgolemo uchestvo imaa prehranbenite proizvodi, tekstilot i technite goriva. Po osamostojuvanjeto na zemjata dojde do propagjanje na eden del od golemite trgovski pretprijatija, koi postoeja rechisi vo site opshtini (megju drugoto, i pod dejstvo na nelojalnata konkurencija od sivata ekonomija), do nivna podelba na pomali edinici i nivna brza privatizacija. So otvoranjeto na procesot na spontano pretpriemnishtvo, do 1993 g. vo Makedonija se formiraa povekje od 58.000 mali i sredni pretprijatija (MSP), od koi duri 67% bea vo sektorot na trgovijata. Podocna uchestvoto na trgovskite pretprijatija vo vkupniot broj na pretprijatija relativno namali – na 54%, 1999 g., i 49%, 2004 g. Na krajot od 2004 g. vo zemjata, vo sektorot na golemoprodazhbata i maloprodazhbata, postoeja 24.486 mali, 112 sredni i 8 golemi pretprijatija. Vo ponovo vreme dojde do modernizacija na trgovijata vo Makedonija, se izgradija moderni trgovski centri, osobeno vo Skopje, no i vo drugite pogolemi gradovi, moderni prodavnici i samoposlugi (vkluchuvajkji gi i onie so stranski kapital – Vero, Ramstor), a se javija i prvite inovativni formi na prodazhba (direktna televiziska prodazhba i sl.). Vo svetski razmeri, so razvojot na informaciono-komunikacionite tehnologii i posebno na internetot, raste ulogata na t.n. E – trgovija. Taa vo Makedonija zasega e vo svojot zarodish. Od druga strana, brziot razvoj na internetkorisnicite vo zemjata (stapkata na porast na internet-korisnici vo periodot 2000–2007 g. vo Makedonija iznesuva 1,209%), upatuva na konstatacijata deka vo idnina i makedonskite firmi s“ povekje kje go koristat ovoj oblik na trguvanje vo vnatreshnata i vo nadvoreshnata razmena na dobra i uslugi. Vo sektorskata distribucija na vrabotenosta za 2002 g., trgovijata uchestvuvashe so blizu 14%, a vekje 2005 g. so okolu 13% vo formiranjeto na BDP na zemjata. IZV.: Republichki zavod za statistika, Razvojot na SR Makedonija 1945–1984, Skopje, 1986, 87-89; Ministerstvo za finansii na Republika Makedonija, Bilteni br. 9-10/2004 i sept./okt, 2006; //http/njnjnj.internetnjorldtats.com/stats.htm//. LIT.: N. Uzunov, Stopanstvoto na Republika Makedonija 1945–1990, MANU, Skopje 2001; Nacionalna strategija za ekonomskiot razvoj na Republika Makedonija, MANU, Skopje 1997. T. F.
Кирилична верзија на написот
ТРГОВИЈА