TORBESHI (Gornorekanci, Nashinci) – islamizirano makedonsko naselenie glavno vo Zapadna Na Institutot za hemija prv za-Prostorite na izvrshena islamizacija na makedonskoto naselenie vo Makedonija (1900) Debarsko-rekanskoto selo Janche i Jugozapadna Makedonija, koe zhivee vo nekolku etnografski predeli na makedonsko-albanskoto pogranichje, vkluchitelno i vo dijasporata. Istrazhuvanjeto na Torbeshite e usloveno so paralelno istrazhuvanje na etnichkata grupa Mijaci, bidejkji izvorno Torbeshite pretstavuvaat „mijachka“ subgrupa. Kako i sekoja etnichka subgrupa, s“ do pochetokot na ⅩⅩ v. pokazhuvaat tendencii kon sozdavanje posebna etnichka grupa so izrazena grupna endogamija i drugi elementi od lokalnata narodna kultura (nosija, folklor, itn.). Vo sovremeni uslovi, egzonimot „Torbeshi“ se koristi opshto za identifikacija na site islamizirani Makedonci vo RM i poshiroko vo etnichka Makedonija, odnosno za onie grupi shto bile ili s“ ushte se poznati po lokalni egzonimi/etnonimi, kako: Dilszi (Tikvesh); Pomaci/Turci (Maleshevsko, Delchevsko, Pirinskiot del na Makedonija), CHechki Pomaci (CHech – etnichki predel megju Nevrokopsko i Dramsko), Turci (Prilepsko); Apovci/Turci (Kichevsko), Torbeshi/Gorani (Gora), shkreti (Gornorekanci) itn. Teritorijalna rasprostranetost i brojnost: Vo Debarsko-rekanskata etnografska celina – vo poshirokiot etnografski predel Reka, po dolinata na r. Radika (selata: ZHirovnica, Vidushe, Boletin, Trebishte, Velebrdo, Rostusha, Adjievci, Janche, Prisojnica, Skudrinje, Gorno i Dolno Kosovrasti, Mogorche, Balanci, Melnichani); vo poshirokiot etnografski prostor na Debarsko – vo etnografskiot predel Debarska ZHupa (selata: Broshtica, Bajramovci, Gorenci, ZHitineni, Kochishta, Mal i Golem Papradnik, ‘Rkovci)– vo pogranichnite debarski etnografski predeli Debarski Drimkol i Golo Brdo 6 sela so makedonski majchin jazik na makedonskata teritorija: Lukovo, Jablanica, Modrich, Drenok, DJepishte i Otishani i 16 sela na albanskata teritorija: Steblevo, Klenje, Ginevci (Gineec), Trebishte, Vrnica (Vrbnica, Vrmnica), Tuchepi, Golemo Ostreni, Malo Ostreni, Ladomerica, Leshnichar (Leshnichani), OSHENOVO, Pasinki, Radovish (Radoeshta), Kojavec, Smolnica i Sebishta (Sebishcha). Vo Brsjachkata etnografska celina – vo etnografskiot predel Strushki Drimkol selata: Borovec, Labunishta, Oktisi, Podgorci. Postojat ushte nekolku oazi vo Brsjachkata etnografska celina, kako, na primer, vo Kichevsko selata: Bachishta, Drugovo, Lisichani, Srbjani, Staroec, CHelopeci, Plasnica, Preglovo; vo Prilepsko selata: Debreshte, Lazhani, Peshtelevo; vo Veleshko selata: Gorno Vranovci, Melnica, Sogle. Vo Gornovardarskata etnografska celina – vo Skopsko selata: Drzhilovo, Evlovo/Elovo, Dolno Kolichani, Umovo, Cvetovo; vo Tetovsko goranskite sela: Urvich i Jelovjane. Kompaktna grupa goransko makedonsko torbeshko naselenie so makedonski majchin jazik zhivee vo pogranichniot etnografskiot predel Gora na kosovskata i na albanskata teritorija, od koi 19 vo Kosovo: Dragash, Vranishte, Globochica, Dikance, Radesha, Leshtane, LJubovishte, Kukuljane, Bakjka, Mlike, Zli Potok, Krushevo, Rastelica, Orkjusha, Rapcha, Golem i Mal Krstec, shainovac i Zrze. Na albanska strana se goranskite sela: Borje, shishtevec, Oreshek, Orgoshta, Pakish, Crnolevo, Novo Selo, Zapot i Kosharishta. Vo pogolemiot broj navedeni sela, pokraj Torbeshite Makedonci, zhiveat i pravoslavni hristijani. Vo edna grupa sela zhiveat iskluchivo Torbeshi. Vo eden broj sela vo predelite Gora, Golo Br-do i Debarsko Pole, pokraj makedonskoto naselenie od dvete konfesii, zhivee i muslimansko albansko naselenie so albanski majchin jazik, tursko naselenie so turski majchin jazik i romsko bilingvalno naselenie (so albanski i makedonski jazik). Jazik: Analizata na dijalektniot materijal pokazhuva deka govorot na torbeshkoto makedonsko naselenie vo nabroenite etnografski predeli i sela, na istoriski plan i po sovremenata sostojba na sevkupniot gramatichki sostav, e identichen so govorot na hristijanskoto makedonsko naselenie vo istite etnografski predeli i naselbi. Mozhat da se utvrdat samo mali razliki vo intenzitetot na upotrebata na izvesen broj leksemi od tursko poteklo vo oblasta na narodnoto pravo i religioznata nomenklatura. Religija: Suniti (neortodoksni, so zachuvani elementi od narodniot religiski sistem od prethristijanskiot i hristijanskiot period). Zabelezhani se i pripadnici na dervishki redovi melami/noktadji (Melnica, Veleshko), bektashi (Gorno Vranovci), rifai i dr. Etnichkata istorija i identitetot: Rezultatite od etnoloshkite istrazhuvanja na makedonskata etDeneshnata sostojba na islamiziranite prostori vo R Makedonija nichka grupa Mijaci, a vo taa Mladozhenec od s. Vranishte, Gora smisla i na Torbeshite kako mijachka subgrupa, pokazhuvaat deka toa e staro makedonsko naselenie vo del od Zapadniot Balkan megju Kosovo, Albanija do rekata CHermenika (spored toponimijata), vo makedonsko-albanskoto pogranichje po jugozapadnata linijata i vo dijasporata. Pokraj pomestuvanjata kon istok, sever i jugozapad, Torbeshite zhiveat na ovie prostori do deneshni dni, a, za razlika od makedonskoto pravoslavno naselenie, e so poizrazena dinamika na napushtanje na rodnite mesta. Spored izvorite (turski i drugi), se raboti za pravoslavno makedonsko naselenie shto go prifatilo islamot vo klasichniot period na turskiot timarospahiski voen feudalizam (krajot na ⅩⅤ i ⅩⅤⅠ v.), koga se evidentirani retki primeri na islamizacija. Na preminot vo turskiot chiflichki feudalen sistem (ⅩⅤⅠⅠ v.) i do krajot na turskoto vladeenje (pochetokot na ⅩⅩ) e evidentirano postojano zasiluvanje na islamizacijata vo smisla na tur-Nevestinska nosija vo Drimkol, Strushko cizacija i albanizacija. Najkritichni periodi vo islamizacijata na makedonskoto naselenie se ⅩⅤⅠⅠⅠ i ⅩⅠⅩ v. Formalnata islamizacija bila prifatena od pragmatichni prichini, zaradi zachuvuvanje na rodnite ognishta i nasledenite imoti, za odbrana od agresivnosta na nositelite na vlasta – turciziranite albanski feudalci i vojnici (bashibozuci), zaradi odbrana od Albancite od pasivnite planinski delovi na Albanija, koi se zanimavale so grabezhno stopanstvo, poradi turskata politika na pacifikacija preku islamizacija na ovie pros-tori so strateshko znachenje i poradi drugi objektivni i subjektivni prichini. Postojat nekolku obidi za objasnuvanje na potekloto na egzonimot/etnonimot Torbeshi. Imeto se doveduva vo vrska so: a) staroto slovensko plemensko ime „Torbachei“; b) so posebniot vid sluzhbenici vo turskata vojska i kandidati za janichari shto nosele tor-bi (Torba oglanlari / Torba acemileri); KUD „Radichki biseri“ od selata na Dolna Reka & Velebrdo, ZHirovnica i Rostushe (1982) v) so persiskata konstrukcija „torbesh“ so znachenje „torbar“, chovek shto torbari, podvizhen trgovec shto prodava alva, boza, salep, itn.; g) so bogomilskoto dvizhenje i so bogomilskite propovednici shto nosele torbi, a po torbite gi vikale „kutugeri“, itn. Vo ramkite na samiot predel, vo soglasnost so verskata i kulturnata zamislena granica shto postoela pomegju Mijacite i Torbeshite, etnonimot ima pejorativno znachenje, odnosno „deka Torbeshite se prodale (ja prodale verata) za edna torba brashno“. Vo periodot 1955–1965 g., golem broj Torbeshi se iselile vo Turcija, kade shto i deneska zhiveat pretezhno grupno naseleni po gradovite Istanbul, Izmir, Manica, Ahisar i vo drugi mesta. So iseluvanjeto na Torbeshite se otvori prostor vo Zapadna Makedonija za novi naseluvanja na Albanci od vtorata migraciska struja od Kosovo shto predizvika nov proces na albanizacija na del od domorodnoto torbeshko naselenie so makedonski majchin jazik. IZV: Turski dokumenti za istorijata na makedonskiot narod. Opshiren popisen defter, N° 4 (1467-1468 g.) / redakcija Metodija Sokoloski i Aleksandar Stojanovski, Skopje, 1971; Turski dokumenti za istorijata na makedonskiot narod. Opshirni popisni defteri od ⅩⅤ vek, Skopje,Ⅱ/ redakcija Metodija Sokoloski, Skopje 1973 i Ⅲ, 1976; Turski dokumenti za istorijata na makedonskiot narod,8, kn.2, Opshiren popisen defter na Ohridskiot Sandjak od 1583 godina/ prevod, redakcija i komentar: d-r Aleksandar Stojanovski, Skopje, 2000. LIT.: V. KÍnchov, Makedoniя. Etnografiя i statistika, Sofiя, 1900; Jovan Hadji-Vasiljeviђ, Muslimani nashe krvi u Juzhnoj Srbiji, Beograd, 1924; D. œranov, Preselnichesko dvizhenie na bÍlgari od Makedoniя i Albaniя kÍm iztochnite bÍlgarski zemi prez ⅩⅤ do ⅩⅠⅩ vek, „Makedonski pregled“ Ⅶ/2–3, Sofiя, 1932, 63–118; Mil. S. Filipovi¢, Debarski Drimkol, Skoplje, 1939; istiot, Golo Br-do, Skoplje, 1940; Branislav Rusiђ, Polje Debarsko,„Godishen zbornik na Filozofskiot fakultet na Univerzitetot vo Skopje“, Ⅶ/10, Skopje, 1954, 123–186; Milisav Lutovac, Gora i Opolje, Srpski Etnografski zbornik, knj. LDJIDJ. Naselja i poreklo stanovnishtva, knj. 35, SAN, Beograd, 1955; Branislav, Rusi¢, ZHupa Debarska, Skopje, 1957; Galaba Palikrusheva, Islamizacijata na Torbeshite i sozdavanje na torbeshkata subgrupa, Skopje, 1965 (rakopis na odbraneta doktorska disertacija); Blazhe Ristovski, Kon prouchuvanjeto na narodnata poezija na Goranite,„Makedonski folklor“, Ⅱ/34, Skopje, 1969, 137-157; D. œranov, Makedoniя kato prirodno i stopansko cяlo, Sofiя, 1945; Nijazi Limanovski, Islamskata religija i islamiziranite Makedonci, Skopje, 1989; Galaba Palikrusheva, ÏtnonimiÎ islamizirovannÎh grupp Ózhnoslavяnskih narodov – vo:Ⅵ megjunaroden kongres za prouchuvanje na Jugoistochna Evropa (Sofija, 1989), Skopje, 1991, 119–127; Bozhidar Vidoeski, Dijalektite na makedonskiot jazik,1, Skopje, 1998; Vesna Petreska, Proletnite obichai, obredi i veruvanja kaj Mijacite, Skopje, 1998; Kimet Fetahu, Makedonskata dijaspora na Golobrdo, v. „MIR“ – izdanie na politichkoto drushtvo „MIR“, VITI I-rë I botimit N° 1 – korrik 93, Tirana; Aleksandar Stojanovski, Demografskite promeni vo Debarskata kaza (ⅩⅤ-ⅩⅤⅠ vek), „Glasnik na INI“, 45, I, Skopje, 2001, 69–86; Archiv orientalni, v. 69, N° 2, Praha, 2001, 311–326); Aneta Svetieva, Etnichki karakteristiki na chetiri veleshki sela: Teovo, Oreshe, Melnica i Gorno Vranovci, Project: The Multicultural and Ethnic Characteristic of Four Villages in the Veles Region – Republic of Macedonia, 1999. Statii i materijali vo Arhivot na Institutot za etnologija i antropologija, PMF, Skopje; Aneta Svetieva, Politizacija na etnichkiot identitet na Torbeshite („Nashincite“), „EtnoAntropoZum“,4, Skopje, 2004. An. Sv.
Кирилична верзија на написот
ТОРБЕШИ