TITO, Josip Broz (Kumrovec, Hrvatska, 7. Ⅴ 1892 – 4. Ⅴ LJubljana, Slovenija, 1980) – revolucioner-komunist, politichar i drzhavnik. Vodach na Narodnoosloboditelnata antifashistichka vojna na Jugoslavija (1941–1945), pretsedatel na Federativna Jugoslavija, pochesen chlen na MANU. Pred Prvata svetska vojna bil metalski rabotnik. Uchestvuval vo Prvata svetska vojna i bil zaroben na frontot vo Rusija. Vo 1920 g. se vratil vo Zagreb, kade shto se vkluchil vo rabotnichkoto i komunistichkoto dvizhenje. Vo 1928 g. bil izbran za chlen na MK na KPJ za Zagreb, a vo 1934 za chlen na PK na KPJ za Hrvatska, od kade shto bil kooptiran za chlen na CK na KPJ. Vo 1937 g. KI go postavila za generalen sekretar na KPJ. Go rakovodel otporot protiv fashistichkite sili. Kako komandant na Vrhovniot shtab na NOV i POJ vo letoto na 1941 g. go organiziral sozdavanjeto na Narodnoosloboditelnata vojska na Jugoslavija. Pobedil vo nekolku reshavachki bitki protiv germanskite i drugite voeni sili; go organiziral odrzhuvanjeto na Vtoroto zasedanie na AVNOJ (29–30 noemvri 1943), koga bil izbran za pretsedatel na Nacionalniot komitet za osloboduvanje na Jugoslavija (NKOJ). Se zastapil za sozdavanje nacionalni drzhavi na jugoslovenskite narodi, megju koi i za makedonskiot narod, za Makedonija kako chlenka i konstitutiven element na Jugoslovenskata Federacija. Vo svojstvo na pretsedatel na NKOJ, vo juni 1944 g. na Vis ja primil makedonskata delegacija predvodena od Metodija Andonov-CHento, presedatel na IO za svikuvanje na ASNOM, na razgovor za makedonskoto prashanje. Na 7. Ⅲ 1945 g. formiral Privremena vlada na DF Jugoslavija vo koja, po baranje na zapadnite sojuznici, privremeno bile vklucheni i pretstavnici na Kralskata vlada. Po proglasuvanjeto na FNRJ (29. Ⅺ 1945) bil izbran za pretsedatel na Vladata na FNRJ. Imal silno vlijanie vo donesuvanjeto na Prviot ustav na FNRJ (po primerot na sovetskiot), so koj se centralizira vlasta vo Federacijata. Naporedno so premierskata, ja vrshel i funkcijata generalen sekretar na KPJ i nekolku drugi funkcii, vospostavil silna lichna vlast i sozdal kult na svojata lichnost. Vo sudirot so KPSS i Stalin vo 1948 g., so pomoshta od zapadnite zemji, izlegol kako pobednik. Bila upotrebena represija vrz neistomislenicite. Po ustavnite promeni vo 1953 g. prvpat bil izbran za Pretsedatel na Jugoslavija. Vo 1961 g. po negova zasluga vo Belgrad se odrzhala prvata Konferencija na nevrzanite zemji, sozdavajkji go t.n. Dvizhenje na nevrzanite zemji so vodechka uloga na Jugoslavija. Vo periodot od sheesettite godini, pa do pred negovata smrt bil tripati proglasuvan za naroden heroj na Jugoslavija. Vo 1974 g. bil izbran za pretsedatel na SFRJ bez ogranichuvanje na mandatot. Bil izbran za pochesen chlen na MANU. Pochinal vo Klinichkiot centar vo LJubljana, a pogreban bil vo Belgrad. LIT.: Grupa avtori, Tito i Revolucija 1937-1967, Beograd, 1967; Istorija na Sojuzot na komunistite na Jugoslavija, Skopje, 1985; Mihailo Apostolski, Tito – strateg na Revolucijata na narodite i na narodnostite na Jugoslavija, „Istorija“, ⅩⅤⅠⅠⅠ/1, Skopje, 1977; D-r Aleksandar Hristov, Tito u Skupshtini Socijalistichke Jugoslavije 1942-1977, Beograd, 1978; Vladimir Dedijer, Prilozi za biografiju J. B. Tita (povekje izdanija); Kosta Cavoski, Tito – tehnologija vlasti, Beograd, 1991. N. V.
Кирилична верзија на написот
ТИТО, Јосип Броз