TEODOSIJA SKOPSKI (svetovnoto ime: Vasil Gologanov)(s. Trlis, Sersko, 7. I 1846 – Sofija, 1. Ⅱ 1926) – duhovnik, crkovno-nacionalen deec, mitropolit skopski, borec za obnovuvanje na Ohridskata arhiepiskopija, crkoven pisatel, akademik. Po shkoluvanjeto vo kjelijnoto uchilishte vo rodniot kraj, zavrshuva grchka gimnazija vo Seres i se zamonashuva vo serskiot manastir „Sv. Jovan Pretecha“ (1862), potoa e rakopolozhen za jeromonah (1864) i igumen, pa i efimerij pri crkvata „Sv. Bogorodica“ vo Plovdiv. Po obrazuvanjeto na Bugarskata egzarhija e postaven za pretsedatel na Crkovno-uchilishnata opshtina vo Seres. Bidejkji ne se prikluchuva kon unijatskoto dvizhenje (1873–74), bugarskiot egzarh go udostojuva so arhimandritski chin i go postavuva za efimerij pri bugarskata crkva „Sv. Stefan“ vo Carigrad (1873). No vo Serez e zatvoren i bara zashtita od grchkiot mitropolit. Ovoj go isprakja vo Mostar (Hercegovina), kade shto jeromonahot e postaven za protosingel na patrijarshiskata eparhija (1874). Tuka se zblizhuva so hercegovskite vostanici i tajno (pod psevdonim) isprakja dopiski do srpski vesnici, povikuvajkji gi slovenskite narodi na vostanie protiv Turcite. So poraka od hercegovskite vostanici da organizira vostanie i vo Makedonija, se upatuva preku Solun kon Serez, no pak e uapsen. Go spasuva grchkiot serski mitropolit. Odi vo Carigrad i odnovo stanuva duhovnik pri crkvata „Sv. Stefan“. Egzarhot go prakja kako zamenik na Partenija vo Nish (1875), no vo Srpsko-turskata vojna se povlekuva vo rodnoto selo (1877), a potoa na staroto mesto vo Carigrad. Po Rusko-turskata vojna i Sanstefanskiot preliminaren dogovor (1878), egzarhot Josif odi vo Plovdiv, a za svoj zamenik go postavuva Teodosija. Novoto unijatsko dvizhenje vo Makedonija za obnova na Ohridskata arhiepiskopija toj ne go odobruva. Igrata so arhimandritot Kusevich kako zamenik, go vrakja pak pri crkvata „Sv. Stefan“. Izbran e za egzarhiski mitropolit skopski (29. ⅩⅠⅠ 1884), no dolgo cheka za opredelenoto mitropolitsko mesto. Vo mart 1890 g. se obiduva da dojde vo Skopje bez nuzhniot berat, no valijata naskoro go vrakja vo Carigrad. S“ povekje razmisluva za obnova na Ohridskata arhiepiskopija. shtom go dobiva beratot, stignuva vo Skopje (25. Ⅶ 1890). Pravi golemi kadrovski i drugi promeni vo Skopskata eparhija shto vodat kon otcepuvanje od Egzarhijata. Go voveduva makedonskiot jazik vo upotreba, ima svoja pechatnica, sopstveni vuli i drugi dokumenti, no bez firmata na Egzarhijata. Po ostrata reakcija od egzarhot, toj poveduva razgovori so avstro-ungarskiot konzul shmuker i so vatikanskiot pretstavnik Boneti (3. ⅩⅠⅠ 1891) za primanje na unijata, no pod uslov da se osamostoi Arhiepiskopijata vo granicite na cela Makedonija vo kanonsko edinstvo so Rimokatolichkata crkva. Po javnite reakcii, egzarhot i pismeno go razreshuva od dolzhnosta i so posredstvo na turskite vlasti bara da bide sproveden vo Carigrad. Vo januari 1892 g. mitropolitot Teodosija zasekogash go napushta Skopje i na 11 mart e ispraten na prinuden prestoj vo sofiskiot Dragalevski manastir, kade shto s“ do 1901 g. e napolno izoliran. Silnata javna reakcija protiv smenuvanjeto se sovpagja so pojavata na sp. „Loza“ na MMKD vo Sofija i so napadite protiv „nacionalniot separatizam“. Po kratkiot prestoj vo Plovdiv, toj e ispraten vo Rilskiot manastir (1906), no naskoro pak e vraten vo Sofija. Na raspishanite izbori za nov mitropolit vo Skopje (1910), konkurira i Teodosija, poddrzhan od Skopskata eparhija i od lugjeto okolu P. Poparsov. Istovremeno se poveduva akcija na Teodosija, Poparsov i Misirkov za otvoranje Visoka pedagoshka shkola vo Skopje, no i toa e onevozmozheno. Bidejkji vekje ima objaveno povekje knizhevno-nauchni bogoslovski trudovi i prevodi, Bugarskoto knizhovno druzhestvo go izbira za redoven chlen (10. I 1910). Koga vo Prvata svetska vojna germanskobugarskite vojski ja zavladuvaat Makedonija i Egzarhijata ja vrakja svojata jurisdikcija, pak ne mu e dozvoleno mitropolitskoto mesto vo Skopje, tuku e praten vo GJumurdjinskata eparhija (Trakija). Po vojnata e smesten vo Duhovnata akademija vo Sofija, bez nikakva dolzhnost, kade shto i umira. LIT.: D-r Slavko Dimevski, Mitropolitot Skopski Teodosij zhivot i dejnost (1846–1926), Skopje, 1965; D-r Blazhe Ristovski, Krste P. Misirkov (1874–1926). Prilog kon prouchuvanjeto…, Skopje, 1966, 119–124 i 738–743. Bl. R.
Кирилична верзија на написот
ТЕОДОСИЈА СКОПСКИ