TEHNOLOSHKI RAZVOJ – porast na BDP pod dejstvo na tehnoloshkite promeni vo najshirokata smisla na zborot. Opshtestveno-ekonomskiot razvoj na Makedonija po Vtorata svetska vojna vo golema mera beshe zasnovan vrz shtedenjeto i investiranjeto vo fizichkiot kapital (zgradi, mashini, oprema). Vakviot tip ekonomski rast vo osnova e ogranichen poradi dejstvoto na zakonot za opagjachkite prinosi. Od druga strana, ekonomskiot rast fundiran vrz tehnoloshkite promeni vo najshiroka smisla (novi tehnologii, inovacii, obrazovanie, nauchnoistrazhuvachka rabota, menadjerski i pretpriemnichki znaenja i sl.) e vo mozhnost da gi pomesti proizvodnite granici na opshtestvoto nagore, so ista kolichina na postojnite resursi. Vo ranite tranzicioni godini indikatorite za ocenka na tehnoloshkiot razvoj na zemjata bea krajno nepovolni: vo ekonomskata struktura na zemjata preovladuvaa granki so niska i sredna tehnoloshka intenzivnost, stepenot na istroshenost na fiksniot kapital vo makedonskata industrija, vo prosek, beshe nad 70%, inovaciskata aktivnost (merena preku brojot na prijavenite i prifatenite patenti slaba – ne povekje od 10 do 20 na godishno nivo), uchestvoto na troshocite za istrazhuvanje i razvoj vo BDP na zemjata nisko (pomalo od 0,5% ) itn. Sostojbite ne se bitno promeneti do deneshni dni, a vo nekoi sferi se duri i vlosheni – troshocite za istrazhuvanje i razvoj, na pr., se svedeni na 0,2% od BDP, so preterana koncentracija vo vladiniot sektor i vo sektorot na visokoto obrazovanie i minimalno uchestvo na biznis-sektorot, shto e atipichna sostojba vo odnos na onaa vo razvienite zemji. Na pochetokot od 2007 g., okolu 20% od populacijata na Makedonija koristi internet, nasproti, vo prosek, 50% vo zemjite-chlenki na EU. I pokraj nepovolnite indikatori za tehnoloshkiot razvoj, smetkovodstvoto na ekonomskiot rast pokazhuva deka vo periodot 1997–2000, makedonskata ekonomija postigna prosechna stapka na porast na BDP od 3,4%, od shto duri 60% od rastot mozhat da se pripishat na tehnoloshkite promeni vo najshirokata smisla. Makedonija nema prifateno sopstvena strategija za tehnoloshki razvoj. Od druga strana, reformite i priblizhuvanjeto kon EU pridonesoa, vo ponovo vreme, vladinite garnituri poseriozno da se svrtat kon unapreduvanje na konkurentnosta na ekonomijata, Zgradata na Elektrotehnichkiot fakultet, Skopje kreiranje na povolna biznis-klima i kon poddrshka na razvojot na informacionite tehnologii, kako znachajni segmenti na tehnoloshkata politika. IZV.: Nacionalna strategija za ekonomskiot razvoj na Republika Makedonija, MANU, Skopje, 1997; NJorld Bank, Macedonia – Countrdz Economic Memorandum: Tackling Unemplodzment, September 17, 2003. LIT.: Z. Popovska, Tehnoloshkiot razvoj na Republika Makedonija – osnovna pretpostavka za integracija vo evropskiot ekonomski prostor, Otvoreni predizvici na makedonskata ekonomija, Skopje, 2004; P. Samuelson and NJ. Nordhaus, Economics, Eighteenth Edition, McGranj-Hill – Irnjin, USA, 2005; J. Stiglitz, C. NJalsh, Economics, or-ton & Compandz, Nenj Ѕork, 2002. T. F.
Кирилична верзија на написот
ТЕХНОЛОШКИ РАЗВОЈ