SVETI TRIFUN – hristijanski pravoslaven praznik posveten na svetiot machenik Trifun (14/1 fevruari). Praznikot e poznat glavno po obrednoto zakrojuvanje na lozjata. Toj e zemen za Freska: „Sv. Trifun“ vo crkvata „Sv. Pantelejmon“, s. Nerezi, Skopsko (1164) pokrovitel na meandjiskiot esnaf, no e zashtitnik i na lozarite i gradinarite. Se veruvalo deka gi shtiti lozjata i gradinite od razni shteti i nesrekji (bolesti, insekti, gradonosni oblaci i dr.). Na praznikot rano nautro se odelo v crkva, kade shto sveshtenikot vrshel sluzhba i svetel voda. So taa voda lugjeto gi prskale lozjata i go izveduvale obrednoto zakrojuvanje. Sveshtenikot, po prochituvanjeto na molitvite, go poprskuval lozjeto so osvetena voda i zakrojuval tri lozi so blagoslovot „Daj Bozhe berikjet“. Presechenite lozi gi poturale so vino i so rakija. Vo nekoi mesta bilo obichaj lugjeto da se trkalaat niz lozjata, spored principot na imitativnata magija, za da se trkalaat i bochvite polni so vino. Vo praznikot se sleani povekje prethristijanski pretstavi. LIT.: Sborniklj otlj bljlgarski narodni umotvorenidj, =astlj treta, otdellj I i Ⅱ, Bljlgarski obi=ai, obrdjdi, sueveridj i kostGJmi, kniga Ⅶ. Sljbrallj i izdava K. A. shapkarev, Sofidj, 1891; Srpski narodni obichaji u Ÿev—eliskoj kazi, prikupio i opisao Stefan Tanovi¢, uchitelj, Beograd, 1927; Zorka Delinikolova, Obichai svrzani so poedini praznici i nedelni dni vo Radovish, „Glasnik na Etnoloshki muzej“, 1, Skopje, 1960. M. Kit.
Кирилична верзија на написот
СВЕТИ ТРИФУН