„SVETI PANTELEJMON“ (PLAOSHNIK) vo Ohrid – manastirska crkva shto ja izgradil Kliment kon 893 g., vo forma na trikonhos vrz ostatoci na postara trikonhalna crkva, koja pak e izgradena vrz ostatoci na starohristijanska bazilika. Spored pishuvanjeto na ohridskiot arhiepiskop Teofilakt, crkvata se istaknuvala so svoite harmonichni kruzhni formi so valchest plan i bila poubava od soborniot hram. Vo vremeto na Klimenta crkvata kon zapad bila dogradena so krstoobrazen prostor so chetiri stolbovi i najverojatno imala kupola nad centralniot prostor vo koja Kliment, spored negoviot biograf, so svoi race si go podgotvil grobot, od desnata strana na pronaosot. So poslednite arheoloshki istrazhuvanja (izvrsheni vo 2000 g.) se konstatirani site fazi na gradbata na Svetiklimentoviot hram od Ⅸ do ⅩⅣ v. Utvrdeno e deka krstoobrazniot del na crkvata bil obnoven kon krajot na ⅩⅤⅠⅠⅠ ili vo pochetokot na ⅩⅣ v. i preku tribelon e povrzan so narteks. Severno i juzhno od trikonhosot bile dogradeni paraklisi, a okolu crkvata se razvimanastirskata crkva bila srushena i vrz nejzinite dzidovi e izgradena djamijata ,,Sultan Mehmed“, poznata kako Imaret djamija. Vozobnovuvanjeto na Svetiklimentovata crkva e izvrsheno vrz ostatocite od originalnite dzidovi sledejkji gi site gradbeni fazi od Ⅸ do ⅩⅣ v., potpirajkji se i vrz komparaciskite analizi na crkvite shto postoele na teritorijata na Ohridskata arhiepiskopija. Freskozhivopisot, zachuvan na dzidovite, go potvrduva postoenjeto na eden od najgolemite ansambli od vrven likoven kvalitet vo ohridskata umetnost od sredniot vek. Otkrienite delovi na figuri vo proodot na protezisot, iako delumno sochuvani, go pokazhuvaat najstariot za nas dostapen sloj od pretpaleologovskoto vreme, sekako naslikan verojatno vo Ⅺ–ⅩⅠⅠ v. Drugiot sloj okolu oltarnata pregrada otkriva nekolku kompozicii: Vizijata na sv. Petar Aleksandriski, sochuvana skoro vo celost, so pretstavite na aleksandriskiot svetec i na greshniot Arij. Na chelo na nosechkite stolbovi se ostatocite od stoechkite figuri na Isus Hristos i Bogorodica Molitelka svrtena kon svojot sin, so svitok vo racete so poznatiot dijalog vo koj Majkata moli za milost kon onie shto se ogreshile vo Hristovoto uchenje. Vo dolniot del na severniot dzid od naosot, vo tematski i ideen soodnos so ovie likovi bil naslikan sv. Jovan Pretecha (Krstitel), a do nego eden arhijerej, verojatno sv. Kliment. Sudejkji spored golemite fragmenti otkrieni vo naosot, tuka se razvivale ciklusite na Golemite praznici i Hristovite stradanja, kako i povekje figuri na svetci od dolnata zona. Rechisi vo celost se rekonstruirani istoriskite portreti na kesarot Duka, naslikan vo cel rast do mladiot pochinat sin Dimitrij, postaveni nad negoviot grob vo prvata polovina na ⅩⅣ v. i fragmentite vo oddelenieto, juzhno od crkvata, chija namena se povrzuva so trpezarijata na manastirot. Osobeno znachenje za hramot ima otkrivanjeto na portretot na sv. Kliment, kojshto blagoslovuva megju kesarot Duka i sin mu Dimitrij. Toa e sigurna potvrda deka ktitorot na crkvata e sv. Kliment i deka narodot ja chuvstvuval kako svetilishte shto nemu mu e posveteno. Praznicite na sv. Pantelejmon i sv. Kliment se odbelezhuvale vo ist den. Sepak, vo site istoriski izvori, shto se sochuvani od ⅩⅤⅠⅠⅠ i ⅩⅣ v., crkvata se spomnuva kako Svetiklimentov hram. Kolku golem bil ugledot na manastirot pokazhuva val trem so kambanarija od zapadnata strana. Pred krajot na ⅩⅤ v. Manastirskata crkva „Sv. Pantelejmon“ (Plaoshnik), OhridOltarot na crkvata „Sv. Pantelejmon“, so originalna freska na tribelonot (ⅩⅤⅠⅠⅠ–ⅩⅣ v.), Ohrid faktot deka povremeno negovite igumeni bile izbirani za ohridski arhiepiskopi. Igumenite na manastirot uchestvuvale i vo dogradbite i zhivopisuvanjeto na drugi hramovi vo Ohrid. Ostatocite od zhivopisot shto nastanale neposredno po 1300 g. i po ova vreme se od najvisok likoven kvalitet; tie se dela na elitni zografi shto bile angazhirani i za drugi crkovni gradbi vo Ohrid. Otkrivanjeto na povekje grobovi vo samiot hram, so brojni prilozi, govorat deka tuka se pogrebuvani istaknati lichnosti od crkovniot i opshtestveniot zhivot na gradot i na Ohridskata arhiepiskopija. Ne sluchajno osmanliskiot udar vo Ohrid bil nasochen tokmu kon ovoj manastir, svetilnik na hristijanstvoto, na pismenosta, obrazovanieto i otporot na tugjinskata vlast. LIT.: D. Koco, Klimentoviot manastir Sv. Pantelejmon i raskopninite pri Imaret vo Ohrid, „Zbornik na Filozofskiot fakultet“, 1, Skopje, 1948, 129–181; Ibid., Trikonhalnite crkvi vo Klimentovo vreme, Slovenska pismenost. 1050-godishnina na Kliment Ohridski, Ohrid, 1966, 91–98; Ibid., Novi podatoci za istorijata na Klimentoviot manastir, Sv. Pantelejmon vo Ohrid, „Godishen zbornik na Filozofskiot fakultet“, 19, Skopje, 1967, 245–255; Cv. Grozdanov, Novi soznanija za zhivopisot na Klimentovata crkva Sveti Pantelejmon vo Ohrid, Predavanja na Ⅸ seminar za makedonski jazik, literatura i kultura, Skopje–Ohrid, 9. Ⅷ – 25. Ⅷ 1976, 188–194; istiot, Plaoshnik: vozobnovenata manastirska crkva na Sv. Kliment i Pantelejmon, Ohrid, 2003, 5–33. Cv. Gr. – Kr. T.
Кирилична верзија на написот
СВЕТИ ПАНТЕЛЕЈМОН