„SVETI JOAKIM OSOGOVSKI“ – manastir vo blizinata na Kriva Palanka, osnovan vo Ⅺ–ⅩⅠⅠ v. Vo zhitieto na Joakim Osogovski pishuva deka vo vremeto na vladeenjeto na imperatorot Manoil Komnen (1143–1180) nekoj sveshtenik Teodor od Ovche Pole, otkako se zamonashil i dobil monashko ime Teofan, go osnoval manastirot i stanal negov prv igumen. Togash izgradil crkva i ja posvetil na sv. Joakim Osogovski. Vo nea bile preneseni i moshtite na svetitelot. Manastirot chesto se spomnuva vo istoriskite izvori, najmnogu vo beleshkite zapishani od vidni posetiteli shto naminuvale vo manastirot poradi razni prichini i so razlichni celi. Vo manastirskiot kompleks postojat dve crkvi. Postarata, posvetena na Bogorodica, spored edni istrazhuvachi bila gradena vo ⅩⅣ, a spored drugi vo ⅩⅤⅠ–ⅩⅤⅠⅠ v. Gradena e od delkan kamen i od tuli. Ima oblik na sloboden krst so tristrana apsida i kupola so osmostran tambur, postaven na pandantifi. Na zapadnata strana ima narteks so kupola. Na mestoto na najstarata (prvobitnata) crkva, so sredstva shto gi obezbedil ktitorot Hadji Stefan Beglikchijata od Kriva Palanka, vo 1847 g. zapochnala izgradbata na golemata bazilika D. A. Papradishki: freska vo kupolata od manastirot „Sv. Joakim Osogovski“, Kriva Palanka (ⅩⅠⅩ v.) posvetena na sv. Joakim Osogovski. Gradena e od delkan kamen. Gradbata bila zavrshena i crkvata bila osvetena vo 1851 g. Vo eden natpis shto e zachuvan vo crkvata, se veli deka taa bila obnovena vo vremeto na sultanot Hamid i igumenot jeromonah Kesarija (1884). Novoizgradenata crkva pripagja na tipot na golemite trikorabni baziliki. Na istochnata strana zavrshuva so tri apsidi, a nad sredniot i nad stranichnite korabi se izdigaat 12 kupoli. Postoi mislenje deka ovoj grandiozen objekt bil delo na poznatiot graditel Andreja Damjanov. Ѕidnoto slikarstvo vo crkvata e delo na povekje zografi, megju koi e i poznatiot Dimitar Andonov Papradishki, kako i Miron Iliev, Avram Dichov i Grigorie Petrovich od s. Tresonche. Najstariot zachuvan objekt od konacite poteknuva od sredinata na ⅩⅠⅩ v. LIT.: V. Petkovi¢, Pregled crkvenih spomenika kroz povesnicu srpskog naroda, Beograd, 1950; K. Balabanov – A. Nikolovski „
Кирилична верзија на написот
СВЕТИ ЈОАКИМ ОСОГОВСКИ