„SVETA BOGORODICA PERIVLEPTOS (SV. KLIMENT)“ – eden od najznachajnite spomenici na paleologovskata renesansa. Podignata e vo 1294/95 g. od velikiot heterijarh Progon Crkvata „Sv. Bogorodica Zaumska“ kraj Ohrid (ⅩⅣ v.) Zgur, zet na vizantiskiot imperator Andronik Ⅱ Paleolog, i ohridskiot arhiepiskop Makarij, chiishto iminja se zabelezheni vo zachuvaniot ktitorski natpis. Prvata dedikacija na ovoj manastirski hram e na Bogorodica Perivleptos, megjutoa, kon krajot na ⅩⅤ vek, poradi rushenjeto na crkvite „Sv. Sofija“ i „Sv. Pantelejmon“ (Plaoshnik), sedishteto na Ohridskata arhiepiskopija bilo preneseno vo ovoj hram, koj se zdobil so uloga na majka-crkva vo ramkite na ohridskata dieceza. Togash od „Sv. Pantelejmon“ vo ovaa crkva bile preneseni i moshtite na sv. Kliment Ohridski, pa zatoa vo narodot e poznata kako Sveti Klimentova crkva. Vo blizina na hramot postoela i arhiepiskopska palata, kade shto rabotel personalot na Arhiepiskopijata. Kako prv hram na Arhiepiskopijata toj sluzhel s“ do nejzinoto ukinuvanje vo 1767 g., a potoa bil hram na mitropolitite. Prostornata koncepcija na hramot e vpishan krst so kupola na osmoagolen tambur i narteks. Kon krajot na ⅩⅣ vek se dogradeni dva paraklisa na severnata strana, posveteni na Sv. Grigorie Bogoslov i na juzhnata strana od oltarot. Podocna (vo ⅩⅤⅠ vek) okolu glavniot korpus na crkvata e izgraden zatvoren trem, na koj od zapadnata strana e dograden otvoren trem. Nachinot na dzidanje i obrabotkata na fasadite e dekorativen vo kombinacija na kamen i tula. Oltarnata apsida na hramot „Sv. Bogorodica Perivleptos“ („Sv. Kliment“), Ohrid (1295) Stariot zhivopis e ochisten od podocneshni naslojki i malterisuvanja od 1950 do 1961 g., glavno od konzervatorskata ekipa na Republichkiot zavod za zashtita na spomenicite na kulturata. Freskozhivopisot se steknal so svetsko renome kako eden od najznamenitite ansambli vo makedonskata umetnost i vo umetnosta na protorenesansata na Paleolozite. Zografite Mihail i Evtihij povekjepati se potpishale vrz freskite, a po Ohrid slikale i vo drugi hramovi vo Severna Makedonija i vo Srbija, kako i vo regionot na Solun. Se pretpostavuva deka nivni dela ima i vo Sveta Gora. Nivnoto vlijanie bilo golemo i vrz sledbenicite shto sozdavale podocna vo sredishnite delovi na Balkanot. Ova freskoslikarstvo se tretira kako revolucioneren ischekor vo istorijata na umetnosta vo likovnite i estetskite pogledi na vremeto koga vo Italija sozdaval GJoto. Vo crkvata se naslikani golem broj ciklusi od koishto gi spomnuvame: Detstvoto na Bogorodica (Apokrifniot zhivot na Bogorodica); Uspenieto na Bogorodica; eden od najgolemite ansambli na Prefiguraciite na Bogorodica vo narteksot; Hristovite stradanja; Golemite praznici; slikanjeto na kupolata so Hristos Pantokrator, prorocite i evangelistite; Evharistichniot ciklus vo oltarot; povekje figuri na monasi, sveti voini, apostoli, machenici, sveti lekari, najchesto vo prvata zona i na stolbcite, kako celi figuri i kako dopojasja. Nekoi od niv pretstavuvaat i tematski celini. Ovoj najstar i najgolem del od zhivopisot od 1294/95 g. sodrzhi i donesuva golemi promeni vo umetnosta na vizantiskiot stil i na srednovekovnata umetnost vo Evropa: se probiva narativniot nachin na prikazhuvanje na scenite, se vnesuvaat realistichni elementi i dramatizam vo prikazhuvanjeto, se prodlabochuva zadninata i se razrabotuva nov nachin na prikazhuvanje na slikanata arhitektura. Vo ovaa prva etapa na slikanjeto na Mihail i Evtihij e prisuten „strukturalizmot“ so elementi na geometrija, kako vo dispozicijata na scenite, taka i vo definiranjeto na postarite likovi. Isto taka, se razrabotuva i Zadniot del na crkvata „Sv. Bogorodica Perivleptos“ („Sv. Kliment“), Ohrid (1294/95) pejzazhot vo scenite, prepletuvan so enterierot vo koj se razviva dejstvoto. Za hramot na Bogorodica Perivleptos, Mihail i Evtihij slikale i ikoni shto se rasporeduvaat vo dve fazi, shto bi govorelo za dva nivni prestoja vo Ohrid. Ovoj hram e prvo nivno poznato delo, a podocna tie ja zografirale crkvata „Sv. GJorgji“ vo Staro Nagorichane (Kumanovsko) i „Sv. Nikita“ (Skopsko). So atributiven metod nim im se pripishuva i zhivopisot vo crkvata „Sv. Joakim i Ana“ (Kraljeva crkva) vo kompleksot Studenica, kako i na crkvata „Sv. Bogorodica LJevishka“ vo Prizren. So pravo se pretpostavuva deka tie imaat uchestvo i vo zografiranjeto na eden del od crkvata „Sv. Apostoli“ (Pekjska patrijarshija) vo Pekj. Okolu 1364/5 g. se naslikani tri novi slikarski celini vo tremot na hramot: Akatistot na Bogorodica (na severnata strana), Strashniot sud (na juzhnata strana) i Nebeskiot dvor (na zapadnata strana). Priblizhno kon toa vreme se zografirani i dvata paraklisa shto se dodzidani do oltarot i toa vo vremeto na ohridskiot arhiepiskop Grigorij Ⅱ. Slikarite na ovie ansambli rabotele pod vlijanie na golemiot zograf Jovan Teorijan, kojshto vo Ohrid formiral svoja rabotilnica i imal brojni sledbenici vo gradot i vo drugi delovi na Makedonija. Vo poslednite godini na ⅩⅤⅠ vek, na zapadnata strana od tremot, nad Nebeskiot dvor, e naslikan Strashniot sud, edna od najbogatite pretstavi na ovaa tema vo postvizantiskata umetnost. LIT.: M. Zlokovi¢, Stare crkve u oblasti Prespe i Ohrida, Starinar, Ⅲ, Beograd, 1925; G. Boshkovi¢ – K. Tomovski, Srednovekovna arhitektura vo Ohrid, „Zbornik na trudovi“, Ohrid, 1961; H. Hallensleben, Die architekturschichtliche stellung der kirche Sv. Bogorodica Perivleptos (Sv. Kliment) in Ohrid, Zbornik Posveten na Dimche Koco, kn. 6–7, Arheoloshki muzej na Makedonija, Skopje, 1979, 297, 316, Cv. Grozdanov, Prilozi poznavanju srednjevekovne umetnosti Ohrida, „ZLU“, 2, Novi Sad, 1966, 197–232; istiot, Ilustracija himni Bogorodichinog akatista u crkvi Bogorodice Perivlepte u Ohridu, vo: Zbornik Svetozara Radojchi¢a, Beograd, 1969, 39–54; istiot, Ohridsko dzidno slikarstvo od ⅩⅣ vek, Ohrid, 1980. Cv. Gr. – Kr. T.
Кирилична верзија на написот
СВЕТА БОГОРОДИЦА ПЕРИВЛЕПТОС