„SVETA BOGORODICA BOLNICHKA“ – crkva vo bolnichkata enorija nasproti „Sv. Nikola“, izgradena vo sheesettite godini na ⅩⅣ vek, od Jakov, igumen na Klimentoviot manastir na Plaoshnik. Po forma e ednokorabna crkva so nadvishen poprechen brod vo vid na transept. Freskozhivopisot od postariot sloj e sochuvan vo oltarniot prostor i delumno vo naosot kade shto se sochuvani nekolku figuri na svetci od prvata zona, i dopojasnite likovi na petozarnite machenici vo medaljoni od vtorata zona. Freskite od ovoj sloj se delo na zograf shto prethodno go slikal juzhniot paraklis na „Bogorodica Perivlepta“, i podocna, po zavrshuvanjeto so slikanje na freskite vo „Bogorodica Bolnichka“, slika vo Markov Manastir. Triesetina godini po izgradbata i zhivopisuvanjeto, crkvata bila obnovena so nadgraduvanje na dzidovite i dodavanje na poprechniot korab, transeptot. Ovaa golema obnova se povrzuva so neidentifikuvaniot ohridski arhiepiskop, koj e naslikan na juzhniot dzid od crkvata, vednash do vleznite vrati. Istovremeno e naslikan i Strashniot sud na juzhnata fasada od crkvata. Od nekogashniot ikonostas e sochuvano ednoto krilo na carskite dveri, koi po kvalitetot na umetnichkata izrabotka se vbrojuvaat vo najubavite dela na ohridskiot ikonopis od sredinata na ⅩⅤⅠ vek. Za ovaa crkva vo 1864 g. zografot Dicho naslikuva nekolku ikoni. LIT.: Gojko Suboti¢, Sveti Konstantin i Jelena u Ohridu, Beograd, 1971, 35–43; Vojislav J. ™uri¢, Vizantijske freske u Jugoslaviji, Beograd, 1974, 74; Cvetan Grozdanov, Ohridskoto dzidno slikarstvo od ⅩⅣ vek, Ohrid, 1980, 145–247. S. C.
Кирилична верзија на написот
СВЕТА БОГОРОДИЦА БОЛНИЧКА