SUBALPSKA VEGETACIJA NA RM – vegetaciski tip shto se razviva nad gornata shumska granica, a pod pojasot na alpskata vegetacija, po visokite planini od umereniot klimatski pojas (od 1600–2200 m nadmorska visochina). Opfakja raznovidni rastitelni zaednici na kiseli pochvi, karbonati, planinski tresetishta, sipari, tochila, kamenjari, Subalpska vegetacija, pasishtata na Bistra karpi i dr., koi pripagjaat kon razlichni vegetaciski klasi –Eldzno-Seslerietea, Caricetea curvulae, Scheuchzerio-Caricetea fuscae, Drdzpetea spinosae, Asplenietea trichomanis, Vaccinio-Picetea i dr. Vo nivniot sostav vleguvaat glavno visokoplanininski trevesti rastenija, grmushki, a poretko i sostavi od nekoi iglolisni rastenija (molika, planinski bor, smrcha i drugi). Najgolemi povrshini vo ovoj vegetaciski pojas zazemaat planinskite pasishta shto se razvivaat na raznovidna geoloshka podloga. Klimatskite uslovi pridonesuvaat razvitok na bujni subalpski pasishta, koi se osnova za razvoj na intenzivno stocharstvo. Vo RM subalpski zaednici se prisutni na golem broj planini: shar Planina, Jakupica, Karadjica, Dautica, Korab, Deshat, Bistra, Stogovo, Jablanica, Ga-lichica, Pelister, Kozjak, Nidje, Kozhuf, Osogovski Planini, Belasica, Ilinska Planina, Luben, Baba Sach i dr. Vl. M.
Кирилична верзија на написот
СУБАЛПСКА ВЕГЕТАЦИЈА НА РМ