STRUMICHKO-RADOVISHKA KOTLINA – se naogja vo jugoistochniot del na RM, odnosno vo gorniot i sredniot del od slivot na reka Strumica. Taa e formirana po tektonski pat, so spushtanje na zemjishteto po dolzhinata na rasednite linii pomegju planinite: Belasica na jug, Ograzhden, Plachkovica i Goten na sever, Plaush i Smrdesh na zapad. Pripagja kon Rodopskata masa. Zafakja povrshina od 1.482 km², a nadmorskata visochina se dvizhi od 200 m do 1.881 m. Kotlinata se deli na tri dela: Strumichko, Radovishko i Damjansko Pole. Ramnicharskiot del na kotlinata se protega pomegju 200 i 500 m i zafakja povrshina od 29.000 ha. Damjanskoto Pole e najvisoko, a Strumichkoto e najnisko i na sever sprema planinata Ograzhden dnoto na kotlinata ja zgolemuva visochinata. Na zapad po dolinata na Bela Reka i Trkajna kotlinata e povrzana so malite Popchevsko i Kosturinsko Pole. Na istok Strumichko Pole se stesnuva i istochno od Novo Selo, pomegju Belasica i Ograzhden, shirochinata e okolu 2 km, za potoa rekata Strumica preku Kluchnata Tesnina da navleze vo Petrichkata Kotlina (Pirinskiot del na Makedonija). Po celata dolzhina vo podnozhjeto na planinite se naogjaat fosilizirani diluvijalni nanosi, na koi se izgradeni povekje selski naselbi i dvete gradski naselbi: Strumica i Radovish. So izgradbata na sistemite za navodnuvanje vo Kotlinata e ovozmozheno da se odgleduvaat i da se obezbedat visoki prinosi na ranogradinarski kulturi. LIT.: Manakovikj D., Andonovski T., Reljefni karakteristiki na Istochna Makedonija, „Geografski razgledi“, kn. 17, Skopje, 1979; Stojmilov A., Fizichka geografija na R. Makedonija, Skopje, 2003. T. And.
Кирилична верзија на написот
СТРУМИЧКО-РАДОВИШКА КОТЛИНА