STRUMA – reka shto se formira od mochurlivite tereni na planinata Vitosha vo Bugarija, pod Crni Vrv (2.286 m), teche niz Pirinskiot i Egejskiot del na Makedonija i se vleva vo Egejskoto More, vo Orfanskiot Zaliv. Dolga e Tvrdinata Carevi Kuli, Strumica nata godishna temperatura na vozduhot iznesuva 12,9°C, a prosechnata godishna kolichina na vrnezhite 583 mm. Strumica e star grad, koj vo antichko vreme se spomenuva pod imeto Astraeum. Vo I v. vo gradot prestojuval rimskiot imperator Tiberij i, spored nego, izvesno vreme se vikal Tiberiopolis. Vo Strumica se naogja grobot na negovata kjerka Struma, spored koja podocna Slovenite $ go dale deneshnoto ime. Na segashnoto mes-to e obnovena vo vremeto na Samuila, vo pochetokot na Ⅺ v. Vo okolinata na gradot vo 1014 g. se odigrala poznatata bitka pomegju vojskite na car Samuil i vizantiskiot car Vasilij Ⅱ, vo koja Samuilovata vojska pretrpela tezhok poraz, bile oslepeni 14.000 vojnici, a na sekoj stoti mu bilo ostaveno po edno oko za da gi vodi oslepenite. Mestoto kade shto e izvrshen toj genocid narodot go odbelezhil so imeto Vodocha. Poradi povolnata geopolitichka polozhba vo sredniot vek gradot imal strateshko znachenje. Vo periodot na turskoto vladeenje, osobeno vo ⅩⅤⅠⅠⅠ i ⅩⅠⅩ v., bidejkji lezhel na poznatiot i dosta prometen Serski pat, stanal stopansko sredishte. Vo nego sekoja godina vo mesecot avgust se odrzhuval prochueniot petnaesetdneven panagjur. Pri krajot na ⅩⅠⅩ v. gradot imal 10.160 zh. Megju dvete svetski vojni, kako pogranichno mesto, Strumica gi gubi poraneshnite funkcii i vo 1921 g. ovde zhiveele samo 5.866 zh. Stopanski i populaciski zapochnuva brzo da se razviva duri vo vtorata polovina na minatiot vek. Deneska najgolem del od naselenieto vo nea se Makedonci (32.075 zh.), a od malcinstvata – Turci (2.642), mal broj Srbi (157) i Romi (130). Taa e sedishte na opshtina shto zafakja povrshina od 32.149 ha, ima 25 naseleni mesta so 54.670 zh. Gradot pretstavuva stopanski, kulturno-prosveten i upraven centar na Strumichkata Kotlina. Ima razviena tekstilna, keramichka, metalna, drvna i prehranbena industrija. Vo gradot postoi Gimnazija, Visha zemjodelska shkola, Dom na kulturata, Naroden teatar, Naroden muzej, Memorijalen muzej „Blagoj Jankov–Mucheto“, Biblioteka, Zdravstven dom, a od od kulturno-istoriskite spomenici znachajni se Carskite Kuli nad gradot, Strumin Grob i manastirite „Vodocha“ i „Veljusa“ (Ⅺ v.). Kaj s. Bansko e otkriena edna od najstarite rim-ski banji vo Makedonija. LIT.: M. Risti¢, Strumica, „Bratstvo“ knj. ⅩⅠⅩ, Beograd, 1925; Popis na naselenieto, domakjinstvata i stanovite vo Republika Makedonija, 2002, kn. DJ, DSZ, Skopje, 2004. Al. St.
Кирилична верзија на написот
СТРУМА