STOPANSKIOT RAZVOJ NA MAKEDONIJA MEGJU DVETE SVETSKI VOJNI (1918–1941). Vo periodot megju dvete svetski vojni Vardarskiot del od Makedonija, kojshto po rasparchuvanjeto na Makedonija vo tekot na Balkanskite i na Prvata svetska vojna vleze vo sostavot na novoformiranata drzhavna zaednica Kralstvoto na Srbite, Hrvatite i Slovencite (Kralstvoto na SHS), koe po shestojanuarskata diktatura od 1929 g. beshe preimenuvano vo Kralstvo Jugoslavija, ostana tipichno agrarno podrachje. Spored popisite na naselenieto od 1921 i od 1931 g., na naselenieto shto zhiveeshe vo selskite naselbi otpagjaa tri chetvrtini od vkupnoto naselenie. Zemjodelstvoto i stocharstvoto ostanaa najvazhnite stopanski granki. Vo zemjodelstvoto preovladuvaa sitnite posedi do pet hektari, na koi otpagjaa duri tri chetvrtini (74,3%) od vkupniot broj posedi. Najgolemiot del od obrabotlivite zemjodelski povrshini bea zasejuvani so zhitni kulturi. Industriskite kulturi, megju koi najznachajno mesto im pripagjashe na tutunot, afionot i pamukot, bea zastapeni na sosema skromni povrshini. Zemjodelskoto proizvodstvo, vo najgolema mera, beshe nameneto za zadovoluvanje na sopstvenite potrebi na semejstvata. Stocharstvoto beshe silno pogodeno od vospostavuvanjeto na novite veshtachki granici i posebno so povlekuvanjeto na granicata sprema Grcija, so shto stocharite od ovoj del na Makedonija i posebno onie od zapadnite planinski predeli, kade shto stocharstvoto beshe najrazvieno, vekje ne mozhea vo tekot na zimskite meseci da gi spushtaat svoite stada vo potoplite juzhni kraishta. Nomadskiot nachin na stocharenje, kojshto vo najgolema mera go praktikuvaa samo ushte vlashkite stocharski semejstva, s“ povekje mu go otstapuvashe mestoto na polunomadskiot nachin na stocharenje. Statistichki zemeno, industrijata zabelezha podem spored brojot na podignatite industriski kapaciteti, no po svojata sushtina toa bea sitni pretprijatija so mala vrednost na vlozheniot kapital i so mal broj vraboteni. Zanaetchistvoto prodolzhi da propagja, ne tolku poradi konkurencijata na domashnoto industrisko proizvodstvo tuku najmnogu poradi nepodnoslivata konkurencija na industriskite stoki od drugite kraishta na Kralstvoto Jugoslavija. Vo bankarstvoto bea otvoreni povekje novi banki, koi pretstavuvaa glavno filijali na ban-kite od drugite podrachja i otpushtaa sitni kreditni sredstva, pred s“ hipotekarni zaemi so koi ekonomski gi forsirashe pripadnicite na srpskoto naselenie, koe beshe kolonizirano vo ovoj del na Makedonija. LIT.: D-r Risto Hristov, Seloto vo vardarskiot del od Makedonija megju dvete svetski vojni (socio-ekonomski istrazhuvanja), Skopje, 1993; istiot, Trudbenichkite opshtestveni sloevi vo Makedonija (1918–1941), Skopje, 1996; istiot, Selskoto stopanstvo na Vardarska Makedonija megju dvete svetski vojni niz arhivski izvori, „Istorija“, br. 1–2, Skopje, 1987; istiot, Gradskoto stopanstvo na Vardarska Makedonija megju dvete svetski vojni niz arhivski izvori, „Istorija“, br. 1-3, Skopje, 1988; Akad. Dancho Zografski, Faktorite i nasokite na stopanskiot razvitok na Vardarska Makedonija megju dvete svetski vojni, „Godishnik na Ekonomskiot fakultet“, Skopje, 1980; Dime Bojanovski – Kiril DJonov – Ana Pemovska, Razvitokot na zemjodelstvoto vo Makedonija, Skopje, 1955. R. H. Zgradata na Stopanskata komora na Makedonija
Кирилична верзија на написот
СТОПАНСКИОТ РАЗВОЈ НА МАКЕДОНИЈА МЕЃУ ДВЕТЕ СВЕТСКИ ВОЈНИ