STOGOVO – visoka venechna planina vo Zapadna Makedonija, koja se formirala vo vremeto na alpskata orogeneza. Taa se naogja pomegju dolinata na Crni Drim od zapad, dolinite na rekite Radika i Mala Reka od sever i istok, preku tektonskiot preslap Jama (1.507 m) e odvoena od planinata Bistra, a na jug morfoloshki preku prevalot Rudine se nadovrzuva na planinata Karaorman. Se protega vo pravecot sz–ji. Najgolem vrv e Golem Rid (2.273 m), a na biloto ima ushte deset vrvovi povisoki od 2.000 m. Vo geoloshkiot sostav na Stogovo uchestvuvaat: filiti, trijaski i kredni sedimenti. Na visokite delovi na planinata se naogjaat izvorite na Jamska Reka, Garska, Beleshnica, Ehlovechka Reka, Radomirska, Pesochanska i dr. Visokoplaninskite delovi vo pleistocenot bile zafateni so glacijacija i denes se srekjavaat fosilni glacijalni formi, kako: cirkovi, valovi i moreni. Niskite delovi se pod shuma, a nad nea se protegaat prostrani planinski pasishta shto se solidna baza za razvoj na stocharstvoto. LIT.: Andonovski T., Abrazioni i fluvijalni elementi vo Kichevskata kotlina, „Godishen zbornik na IG“, kn. 27-28, Skopje, 1984. T. And.
Кирилична верзија на написот
СТОГОВО