STOBI (Στο′βοι, Stobi) – gradska naselba od antichko vreme na utokata na Erigon (Crna Reka) vo Adjios (Vardar). Na ova mesto se vkrstuvale i dvete vazhni patnichki ruti na Balkanot (Tesalonika–Sirmium, Herakleja Linkestis–Stobi–Pautalija–Serdika). Stobi od malo pajonsko naseleno mesto vo helenistichkiot, a osobeno vo rimskiot period, preras-Panorama na lokalitetot Stobi nal vo ekonomski i kulturen centar. Lokalitetot e ubiciran od J. na prviot vek pr.n.e. (42–43 g.) na-ko ¹ Στοβαι′ων πο ′λις. Populacijaselbata dobiva status na oppidum ta se sostoela od domicilno naseod pochetokot na ⅩⅩ v., pa s“ do de-G. Hahn (1850) i L. Heuzedz (1860), a civium Romanorum (Plinius Secun-lenie, rimski gragjani, naselenie neska kontinuirano se istrazhu-dus, Historia Naturalis, Ⅳ, 10, 34). dojdeno od teritoriite na Mala va. Prviot pomen vo pishanite iz-Okolu sredinata na I v., bil pro-Azija i do Ⅳ v. vo gradot postoevori e kaj rimskiot istorichar moviran vo municipium shto re-la evrejska zaednica. Religiozni-Tit Livij vo 197 g. pr.n.e. (Ab urbe zultiralo so zgolemuvanje na bro-ot zhivot na gradot e posvedochen condita libri, DJDJDJIII, 19, 3; DJDJDJIDJ, jot na zhitelite, pa urbanoto jad-so epigrafski spomenici i sta53, 15; DJL, 21, 1). Spored arheoro na gradot zapochnalo da se shi-tui so pretstavi na bozhestva (Asloshkiot materijal, pronajden ri od centralnoto gradsko pod-klepij, Higeija, Telesfor, Arte-pod nekolkute gradbi vo centralrachje kon jug i zapad, a gragjanite mida Lohija, Afrodita, Apolon noto gradsko podrachje, S. dobil imale pravo na ius italicum – pri-Klarios Jupiter Liberator i gradska urbanizacija vo helenisvilegiran status i danochni pri-dr.). Najreprezentativen spometichkoto vreme (Ⅲ&Ⅱ v.). Naselbavilegii (Digest, L. 15.8.8) i pripa-nik od ovoj period e rimskiot Teta vo ovoj period se naogjala na segjale na pleminjata Aemilia i Tro-atar, iako vo periodot od I v. n.e. verniot kraj na rechnata terasa na mentina. Statusot na Stobi vo do pochetokot Ⅳ v. n.e. spagjaat resviokot na Vardar i stariot rarang na municipium e posvedochen chisi site poznachajni objekti kakavec na Erigon i zafakjala prosna bakarnite moneti kovani vo ko: Casa Romana, Termite, rastor od 3 ha, a juzhno od nea se prosopstvenata kovnica vo periodot koshnite kukji–palati, evrejskata tegala nekropolata. So doagjanjeod Vespazijan (69–79) do Elaga-Sinagoga. Vo vtorata polovina to na Rimjanite S. pripagjal na bal (218–222) i na tri epigraf-na Ⅲ v. n.e. naselbata verojatno chetvrtata merida i bil centar za ski spomenici posveteni na kul-ne bila poshtedena od gotskoto izvoz na sol od Dardanija vo Ma-tot na imperatorot. Osven ovie navleguvanje. Vo Ⅳ v. gradot stakedonija (Titi Livii, Ab urbe condita statutarni nazivi, vo epigraf-nal episkopsko sedishte, a od kralibri, DJLV, 29, 13), a od sredinata skite spomenici se pojavuva i ka-jot na Ⅴ do pochetokot na Ⅵ v. bil Mozaikot vo krstilnicata vo Stobi Mozaikot vo Poliharmovata palata, Kukja na psalmite, Stobi Mermerna glava od statua na egipetskiot vladetel na podzemjeto Serapis, Stobi glaven grad na provincijata Macedonia Secunda. Vo ovoj period (388) gradot go posetil i imperatorot Teodosij I, koj izdal dva edikta (Codedj Theodosianus ⅩⅤⅠ. 4. 2, ⅩⅤⅠ. 5. 15). Vo krajot na Ⅳ v. bil napadnat i od Vizigotite, predvodeni od Alarih, dodeka okolu 440 g. i od Atila. Poslednata invazija e vo 479 g. n.e., koga niz gradot pominuvaat trupite na Gotite predvodeni od Teodorih. Vo Ⅳ v. teritorijata na gradot bila delumno reducirana i bil izgraden vnatreshniot odbranben dzid (vrz temelite na postara rim-ska palata), poradi varvarskite napadi i poplavite na Crna Reka. Centralnoto gradsko podrachje bilo na najvisokata terasa na gradot, kade shto bila Episkopska bazilika i polukruzhniot ploshtad, a togash bile izgradeni i drugite ranohristijanski bazilki i profani gradbi (vidlivi denes). Dvete glavni ulici (Via Principalis Superior i Via Principalis Inferior) bile trasirani spored geografskata dispozicija na tere-Planinata Stogovo not, a nekolkute pomali ulici gi presekuvale glavnite ruti na mestata, kade shto se naogjale palatite i javnite objekti. Kako episkopski centar, vo istoriskite izvori se spomnuvaat nekolku episkopi od Stobi: Budios (uchesnik na Ekumenskiot sobor vo Nikeja vo 325), Nikola (uchesnik na CHetvrtiot ekumenski sobor, Halkedon), Ioannes (Konstantinopol, 680) i Margaritus (Trulo, 692) i Evstatij i Filip (ktitori na Episkopskata bazilika). Gradot egzistiral do krajot na Ⅵ v. Vo srednovekovniot period se spomnuva pobedata na Vasilij Ⅱ (1014) nad voenata posada vo Stobi, a del od gradot sluzhel kako nekropola za bliskata slovenska naselba. LIT.: J. G. von Hahn, Reise von Belgrad nach Salonik, NJien, 1861, 175-236; F. Papazoglou, Les Villes de Macédoine à l’epoljue romaine, BCH, Supl. 14, Athenes, 1988, 313–323; E. Kit-zinger, Survedz of the earldz Christian Tonjn of Stobi, DOP, 3, NJashington, 1946, 81–161; Studies of the Antiljuites of Stobi, I-Ⅲ, Beograd-Titov Veles, 1973–1981; V. R. Anderson-Stojanovic, Stobi. The Hellenistic and Roman Potterdz, Princeton, 1992; P. Josifovski, Rimskata monetarnica vo Stobi, Skopje, 2001; J. Mikulchikj, Stobi: antichki grad, Skopje, 2003. A. V.-M.
Кирилична верзија на написот
СТОБИ