STIBERA (Stdzberra), s. CHepigovo – antichki grad, chii shto ostatoci lezhat na 16 km. zapadno od Prilep, nad vlivot na rekata Blato vo Crna Reka (Erigon). Za gradot najstar e podatokot na Polibij, a podetalni podatoci za nego davaat T. Livij i Strabon, koj veli deka Stibera lezhi na rekata Erigon i pripagja na Deriopite. Od starite itinerariumi se doznava deka Stibera lezhi na pa-tot Stobi – Herakleja. Vo Tabula Poitingerijana stanicata Stibera e ispushtena, megjutoa, kaj geografot Ravenacki taa e zabelezhena kako Istubera po ovaj Bedem & Stdzberra, s. CHepigovo, od otkrivanjeto na Gimnazionot (1957) redosled: Eristion, Ceramij, Istubera, Herakleja. So arheoloshkite istrazhuvanja na ridot „Bedem“ se otkrieni delovi od gradskiot bedem, hramot na boginkata Tihe i delovi od kompleksot Gimnazion. Gradskiot bedem, chii ostatoci se otkrieni vo severniot i zapadniot del od ridot, e dzidan od krshen lokalen kamen vo suvodzid, so shir. 3,00 m. Hramot na boginkata Tihe – zashtitnichka na gradot, e so dimenzii 10 × 10 m solidno izdzidan so masivni dzidovi od krshen kamen, tuli i varov malter. Ima centralna polukruzhna nisha vo istochniot i bochni nishi vo juzhniot i severniot dzid, vo koi se smesteni darodavni natpisi. Vo hramot se najdeni portretni bisti na Orest i Filoksen – tatko i sin, zasluzhni gragjani na gradot i kultna skulptura na bogot Bahus-dete. Natpisot vo centralnata nisha zboruva za ob-nova na hramot vo Ⅱ v. n. e. so sredstva podareni od Antestija Fuska. Od kompleksot Gimnazion se istrazheni objektite: peristilot so atriumot, polukruzhnata eksedra, heroonot i temenos, koi zafakjaat prostor ok. 1000 m 2. Vo objektite heroon i temenos, koi od istochnata strana lezhat vrz ostatocite od bedemot, se otkrieni najgolemiot broj mermerni spomenici so natpisi i kultna i portretna mermerna plastika. Vo Stibera se najdeni 28 spomenici so natpisi so iminja na efebi, iminja na bogovi i iminja na dona-tori i 27 statui od kultna i portretna plastika. Od kultnata mermerna plastika se otkrieni statui na bogovite Asklepij, Hermes i Bahus, a od portretnata – statui na zheni od tipot herkulanki, na mazhi – kosmeti, torza od efebi, edna imperatorska i edna statua na makedonijarh – gragjanin na Stibera. Mermernata plastika pripagja na raniot rim-ski period. Od dvizhniot arheoloshki materijal najchesti se naodite od fragmenti od keramichki sadovi od helenistichkiot i raniot rimski period. Gradot Stibera svojot procut go dozhiveal vo Ⅱ v. n.e. Negovite pochetoci se vo Ⅳ v. p.n.e, a zhivotot vo nego zgasnal vo vtorata polovina na Ⅲ v. n.e. LIT.: N. Vuliђ, „Spomenik SAN“, DJCVIII, Beograd, 1941–1948, 184–189; D. Vuchkoviђ-Todoroviђ, Stdzberra – antichnoe poselenie v sele CHepigove v okresnostяh Prilepa, „Archaeologia Iugoslavica“, Ⅳ, Beograd, 1963, 59–101; L. Kepeska – K. Kepeski, Istrazhuvanja na sektorot „V“ Stibera, „Maced. acta archaeol.“, 11, Skopje, 1990, 161–170. K. Kep.
Кирилична верзија на написот
СТИБЕРА