SRPSKO-MAKEDONSKI VRSKI I ODNOSI – edni od najstarite i najraznovidnite. Se razvivaat niz zgolemeniot interes na srpskite vladeteli za osvojuvanje delovi od Makedonija (vo vtorata polovina na ⅩⅠⅠ v.). Vo 1219 g. eparhiite vo Srbija pod Ohridskata arhiepiskopija se stavaat pod jurisdikcija na novata Srpska crkva, shto predizvikuva ostra reakcija na ohridskiot arhiepiskop Dimitrij Homatijan i vlijae vrz odnosite na dvete crkvi s“ do denes. Vo 1345 g. srpskiot kral Stefan Dushan vo Skopje se krunisuva za car na Srbite i na Grcite. Vo dvete srpski vostanija (1804 i 1815) uchestvuvaat i MaCHipljak, Vlajko Stojkovikj, Trimche Trpkovikj, Deli GJorgji Nikolaevikj, Jovan Popovikj, Marko Krstikj, Konda Bimbashi, GJorgji Zagla, Hekim Toma) i kako veshti diplomati (Petar NovakovikjCHardaklija) vo misii vo Petrograd (1804) i vo Carigrad (1805), Petar Ichko (vo misija vo Carigrad, kade shto go skluchuva Ichkoviot mir, 1806). Vo srpsko-turskite vojni uchestvuvaat Dimitar Popgeorgiev-Berovski, Iljo Maleshevski, Hristo Makedonski, Petar Nikolov Mishajkov, GJorgjija Pulevski, Grigor Ognenov, GJorgji Andonov, Dimitar Trifunov Arnautot itn. Vo ⅩⅤⅠⅠⅠ i vo ⅩⅠⅩ v. se intenziviraat ekonomskite i kulturnoprosvetnite odnosi: Jovan Neshkovikj uchitelstvuva vo Veles (1897–1859); Makedonci pechatat knigi vo Belgrad (Kostadin Din-gov „Vracheskija molitvi“, 1849; Gorgjija Pulevski „Rechnik od chetiri jezika“, 1873, i „Rechnik od tri jezika“, 1875; Makedonci dobivaat obrazovanie vo Srbija (Dame Gruev, Krste Misirkov, Dimitrija CHupovski, Petar Poparsov i dr.); srpski politichari i nauchnici pishuvaat za Makedonija (Stojan Novakovikj, Andra Gavrilovikj, Jovan Cviikj i dr.). Formiranjeto na Knezhevstvoto Srbija znachi i pochetok na organiziranata propaganda kon Makedonija vrz baza na „Nachertanieto na Ilija Garashanin“ (1844), koga se intenzivira otvoranjeto srpski uchilishta, distribucijata na srpski uchebnici, postavuvanjeto srpski uchiteli, popovi i vladici, formiranjeto srpski drushtva za propaganda („Sv. Sava“, 1886), kedonci kako borci (brakjata Velcho i Kuzman DJikikj, GJorgji Teritorijalnoto proshiruvanje na Srbija (1804&1913) 13. ⅩⅠⅠ 1922 – Ⅲ 1929) – srpska organizacija formirana od Radiotvoranjeto konzulati (Solun i Skopje, 1887, i Bitola, 1888); sprechuvanjeto na rabotata na Uchenichkata druzhina „Vardar“, (Belgrad, 1893/1894) ili osnovanjeto na makedonskite emigrant-ski drushtva (Makedonskiot klub vo Belgrad, 1902 i 1905) i zabrana na nivnite vesnici („Balkanski glasnik“ i „Avtonomna Makedonija“). Popularizacija na Ilindenskoto vostanie vo Srbija vrshi Srpskata socijaldemokratska partija, nasproti mitinzite na reakcionerno-ekspanzionistichkite sili. Po Vostanieto se vodat pregovori pomegju pretstavnici na MRO i Vladata na Srbija, no ne e dogovorena nikakva sorabotka, nitu e dozvoleno otvoranje pretstavnishtvo na TMORO vo Belgrad. Vo periodot 1904–1908 g. vooruzheni srpski chetnichki grupi (poznati vodachi se Vasilie Trbikj, Jo-van Babunski, Jovan Peshikj, Jo-van Dovezenski i dr.) krstosuvaat niz Makedonija. Od 1908 do 1912 g. srpskata propaganda razviva politichka i kulturno-sportska aktivnost. Bukureshkiot dogovor (10. Ⅷ 1913) ja potvrduva podelbata na Makedonija. Vardarskiot del na Makedonija $ pripagja na Srbija, a po Prvata svetska vojna – na Kralstvoto na SHS. Velikoto antifashistichko narodnoosloboditelno sobranie na Federalna Srbija na zasedanieto od 9–12. Ⅺ 1944 g. vo Belgrad go pozdravuva konstituiranjeto na makedonskata drzhava vo Jugoslovenskata federacija i usvojuva dokument za priznavanje na makedonskata drzhava. Po raspagjanjeto na SFRJ odnosite Skopje–Belgrad se kompleksni: povlekuvanje na JNA od RM (fevruari–mart 1992), igri na srpskiot pretsedatel Slobodan Miloshevikj za podelba na RM, pravna obvrska za pochituvanje na sankciite izrecheni od Sovetot za bezbednost na OON kon SRJ (maj 1992) i faktichka potreba za prezhivuvanje na krevkata ekonomija na RM, rasporeduvanjeto na mirovnite sili na OON na granicata kon SRJ (dekemvri 1992), granichniot incident kaj CHupino Brdo vo blizinata na Kriva Palanka (juli 1994) – s“ do potpishuvanjeto na Spogodbata za reguliranje na odnosite i unapreduvanje na sorabotkata pomegju RM i SRJ (8. Ⅳ 1996). So nea se vospostavuvaat diplomatski odnosi na ambasadorsko nivo (prv vonreden i opolnomoshten ambasador na RM vo SRJ e Slavko Milosavlevski, a na SRJ vo RM e Zoran Janachkovikj) i se predviduva formiranje meshovita ekspertska komisija zaradi podgotovka na dogovor za opis na drzhavnata granica megju RM i SRJ. Prvata faza od postapkata na utvrduvanje na granichnata linija pomegju RM i SRJ/RSICG/ RSR e nejzinoto utvrduvanje vo Dogovorot za proteganjeto i opisot na drzhavnata granica (Skopje, 23. Ⅱ 2001 – 16. Ⅵ 2001 g., Trajkovski – Koshtunica), preku definiranje i tekstualno opishuvanje (vrz osnova na topografska karta vo razmer 1 : 25000) od tromegjeto RM, SRJ i RA (granichna piramida D 24, trigonometriska tochka so kota (TT k. 2092) do tromegjeto RM, SRJ i RB (granichna piramida 106), vo vkupna dolzhina od ok. 280 km. Vtorata faza od postapkata na utvrduvanje na granichnata linija se sostoi od otstranuvanje na starite znakovi i postavuvanje novi, obelezhuvanje, razgranichuvanje na granichnata linija megju RM i SRJ/RSICG/RSR, odnosno sproveduvanje na Dogovorot za proteganje i opis na drzhavnata granica megju RM i SRJ so nejzino povlekuvanje na terenot, t.e. razgranichuvanje na drzhavnite teritorii na dvete drzhavi preku postavuvanje granichni znakovi od strana na Meshovitata komisija formirana vrz osnova na samiot dogovor. Od simbolichnoto postavuvanje na granichniot kamen na tromegjeto RM – RB – RSR (noemvri 2002) vo predvideniot rok za demarkacija vo samiot dogovor (dve godini od stapuvanjeto vo sila) granichni stolbovi se postaveni samo po dolzhinata na granichnata linija megju RM i RSR. Privremenoto sobranie na Kosovo na 23. Ⅴ 2002 nosi Rezolucija za nepriznavanje na Dogovorot za proteganje i opis na granicata. Sobranieto na RM (29. Ⅴ 2002) nosi Deklaracija za sostojbite na del od severnata granica na RM kon SRJ so koja ja otfrla Rezolucijata. Procesot na odbelezhuvanjeto na granichnata linija so Kosovo (dolzhina ok. 180 km) e izvrshen po steknuvanjeto na nezavisnosta na Kosovo (2008). IZV.: Gligor Todorovski, Srpski izvori za istorijata na makedonskiot narod, t. 1 1912–1914, t. 2 1914–1917, Skopje, 1981; t. 3 1890-1912, Skopje, 1985; Ahil Tunte, Republika Makedonija – prva dekada (1990– 1999), Skopje, 2005. T. Petr.
Кирилична верзија на написот
СРПСКО-МАКЕДОНСКИ ВРСКИ И ОДНОСИ