SOLUN (Tesaloniki) – grad vo Egejskiot del na Makedonija (RGR), so 407.900 zh. (2002). Se prostira pokraj severniot breg na Solunskiot Zaliv i na zapadnite padini na pl. Hortach. Najdobra kopnena vrska kon sever odrzhuva po dolinata na r. Vardar, kon zapad po dolinata na r. Bistrica, a preku pl. Hortach so istochniot del na Egejskiot del na Makedonija. S. e eden od najgolemite i najznachajnite drevnomakedonski gradovi. Go osnoval makedonskiot vojskovodec, podocna kral, Kasandar vo 315 g. pr. n.e. Noviot grad go narekol po imeto na svojata sopruga Tesaloniki, sestra na Aleksandar Makedonski. Brz razvitok gradot dozhivuva vo vremeto na Rimjanite i vo I v. vazhel za eden od najgolemite gradovi na Balkanot. Vo Ⅳ v. izrasnuva vo vtor po golemina vizantiski grad (po Carigrad), a od krajot na Ⅵ v. e izlozhen na postojani napadi od Slovenite i od Avarite. Megjutoa, gradot gi izdrzhal site opsadi i ostanal edinstveno vizantisko uporishte vo ovoj del na Balkanskiot Poluostrov. Sepak, pod vlijanie na slovenskata okolina, S. postepeno se sloveniziral i vo Ⅸ v., spored Panonskoto zhitie na Metodij, „site Solunchani zboruvaat chisto Crkvata „Sv. Dimitrija“ vo Solun slovenski“. So izvesni prekini, gradot se razvival vo ramkite na Vizantiskata Imperija s“ do 1430 g., koga potpagja pod turska vlast. Od 1912 g. pretstavuva sostaven del na grchkata drzhava. Grcite prezemaat zasilena denacionalizacija na slovenskoto naselenie, osobeno naglasena vo 1923 g. so naseluvanjeto na golem broj grchki kolonisti od Mala Azija. Taka, vo 1928 g. S. imal 236.524 zh. od koi, 117.031 zh. bile kolonisti. Populaciski gradot mnogu e zgolemen po Gragjanskata vojna vo Grcija, koga vo nego se doseluvaat brojni zhiteli od site delovi na Severna Grcija. Denes e vtor grad po golemina vo Grcija (po Atina) i pretstavuva najrazvien industriski, kulturno-prosveten i soobrakjaen centar, so najgolemo pristanishte vo Egejskiot del na Makedonija. Od 1923 do 1973 g. Jugoslavija imala slobodna trgovska zona od 94.000 m 2, koja za makedonskata nadvoreshna trgovija imala naglaseno znachenje. I denes ova golemo prekuokeansko pristanishte, od kade shto vodi naftovod do Skopje, za makedon-Panorama na deneshen Solun skoto stopanstvo ima iskluchitelna vazhnost. S. e univerzitetski grad i ima golem broj kulturno-istoriski spomenici kako crkvite „Sv. Dimitrija“ (zashtitnik na gradot), „Sv. Sofija“, „Sv. Dvanaest Apostoli“, potoa Solunskata tvrdina, Arheoloshkiot muzej i dr. LIT.: Todor Simovski,Naseleni mesta vo Egejska Makedonija, kn. I, Skopje 1978. A. St.
Кирилична верзија на написот
СОЛУН