SOBRANIE NA FNRJ/SFRJ – najvisok organ na drzhavnata vlast vo vtorata Jugoslavija. Po donesuvanjeto na Ustavot na FNRJ, Ustavotvornoto sobranie so svoja odluka se pretvori vo Narodno sobranie na FNRJ, zadrzhuvajkji ja istata struktura (Sojuzen sobor i Sobor na narodite). Sobranieto na FNRJ e definirano kako vrhoven organ na drzhavnata vlast i pretstavnik na suverenitetot na FNRJ. Sojuzniot sobor e izbiran od site gragjani na FNRJ so izbirachko pravo, so kvota – 50.000 gragjani za eden pratenik. Vo Soborot na narodite gragjanite na sekoja republika izbiraa po 30, Vojvodina 20, a Kosovo i Metohija 15 pratenici. Sojuzniot ustaven zakon od 1953 g. voveduva nova struktura na Narodnoto sobranie na FNRJ. Soborot na narodite e ukinat kako poseben dom, a na negovo mesto e voveden Soborot na proizvoditelite, kako pretstavnichko telo na proizvoditelite vraboteni vo proizvodstvoto, transportot i trgovijata. Sojuzniot sobor ostana i ponatamu da funkcionira, no vo negoviot sostav bea vklucheni i pratenicite delegirani od republichkite i pokrainskite sobranija. Ustavot na SFRJ od 1963 g. Sobranieto na SFRJ go opredeluva kako najvisok organ na vlasta i organ na opshtestvenoto samoupravuvanje, vo ramkite na pravata i dolzhnostite na Federacijata. Sobranieto na SFRJ go sochinuvaa Sojuzniot sobor, kako sobor na delegati na gragjanite vo opshtinite i republikite, i Stopanskiot sobor, Prosvetno-kulturniot sobor, Socijalno-zdravstveniot sobor i Organizacionopolitichkiot sobor, kako sobori na delegati na rabotnite lugje vo rabotnite zaednici. Ustavot na SFRJ od 1974 g. Sobranieto na SFRJ go definira kako organ na opshtestvenoto samoupravuvanje i najvisok organ na vlasta vo ram-kite na pravata i dolzhnostite na Federacijata. Strukturata na Sobranieto na SFRJ e izgradena vrz samoupravna osnova i vrz delegatski sistem, so ramnopravna zastapenost na republikite i so-Zgradata na Sobranieto na Republika Makedonija Zgradata na Sobranieto na FNRJ/SFRJ odvetna zastapenost na avtonomnite pokraini. Namesto pet, vovedeni se samo dva sobora: Sojuzen sobor i Sobor na republikite i pokrainite. Sojuzniot sobor go sochinuvaa delegatite na samoupravnite organizacii i zaednici i opshtestveno-politichkite organizacii vo republikite i pokrainite, a Soborot na republikite i pokrainite beshe sostaven od delegaciite na sobranijata na republikite i na avtonomnite pokraini. Vo Sojuzniot sobor od sekoja republika se izbiraa po 30, a od avtonomnite pokraini po 20 delegati. Vo Soborot na republikite i pokrainite delegacijata na sobranieto na sekoja republika broeshe po 12, a delegacijata na pokrainskoto sobranie po osum delegati. IZV.: Ustav na FNRJ od 1946 godina, Skopje, 1946; Ustav na SFRJ od 1963 godina, Skopje, 1963; Ustav na SFRJ od 1974 godina, Skopje, 1974. LIT.: Svetomir shkarikj, Ustavno pravo na SFRJ, Prva i Vtora kniga, Skopje, 1986, 1987. Sv. sh. Rekonstrukcija na Sobri, spored crtezhot na I. Mikulchikj
Кирилична верзија на написот
СОБРАНИЕ НА ФНРЈ/СФРЈ