SMILEVSKI-BATO, Vidoe (s. Nikiforovo, Gostivarsko, 14. Ⅷ 1915 – Skopje, 8. Ⅸ 1979) – komunistichki deec, prvoborec, naroden heroj, politichar i drzhavnik. Zavrshil trgovska akademija vo Belgrad, kade shto se vkluchil vo komunistichkoto dvizhenje (1935). Bil chinovnik vo Drzhavnata hipotekarna banka. Vo negoviot dom rabotela partiska tehnika (1939). Kako chlen na KPJ (od 17. Ⅳ 1940), poradi policiski progon, se ilegaliziral (fevrua-Vidoe Smilevski-Bato ri 1941). Po Aprilskata vojna bil sekretar na kjelija, na reonski komitet, chlen na MK i na Okruzhniot komitet na KPJ vo Bel-grad. Podocna bil ispraten za sekretar na okruzhnite komiteti na KPJ vo Leskovac (od januari 1943), Vranje (od januari 1944) i Pirot i bil instruktor na PK na KPJ za Srbija (od april 1944). Potoa bil upaten na partiska rabota vo Makedonija kako sekretar na CHetvrtiot oblasten komitet na KPM (od juli 1944). Bil uchesnik na Prvoto zasedanie na ASNOM, izbran za chlen na CK na KPM i sekretar na Oblasniot komitet na KPM vo Skopje (kon krajot na oktomvri 1944). Po Osloboduvanjeto bil organizacionen sekretar na CK na KPM, pretsedatel na Prezidiumot na Narodnoto sobranie na NRM, chlen na Sojuzniot izvrshen sovet, chlen na Pretsedatelstvoto na CK na SKJ, republichki i sojuzen naroden pratenik, chlen na Sojuzniot odbor na SSRNJ, potpretsedatel na Izvrshniot sovet na NRM i chlen na Sojuzniot izvrshen sovet, potpretsedatel na Centralniot odbor na SZB na NOVJ, pretsedatel na Glavniot odbor na Sojuzot na borcite od NOVM i pretsedatel na Pretsedatelstvoto na SRM. Avtor e na golem broj prilozi za aktuelnite politichki i stopanski problemi vo dnevniot i periodichniot pechat. Nositel e na Partizanska spomenica 1941 i Orden Naroden heroj na Jugoslavija (7. Ⅶ 1953). BIB.: Organizacionen izveshtaj na CK KPM, Referat odrzhan na I kongres na KPM, Skopje, 1949; Odlukite na ASNOM se izraz na izvojuvanite pridobivki vo Narodnoosloboditelnata borba, „Pravna misla“, ⅩⅤⅠⅠⅠ, 4, Skopje, 1964, 1–19; Drzhavnosta na makedonskiot narod e plod na teshki i dolgotrajni borbi, ASNOM. Zbornik, Skopje, 1966, 21–23; Nepresushni izvori na Revolucijata, Skopje, 1981 (so kompletna bibliografija na avtorot i za nego); Nacionalnata realnost – dlaboka realnost (Del od govorot po povod godishninata od formiranjeto na Ⅳ albanska udarna brigada na NOV I POM, Debar, 8. Ⅸ 1974), „Komunist“, DJLII, 1435, Skopje, 14. Ⅸ 1984, 23. LIT.: Vidoe Podgorec, Smilevski Urosh Vidoe-Bato (1915), Narodni heroi od Makedonija, Skopje, 1973, 330–335. S. Ml. Tomo Smiljanikj-Bradina SMILJANIKJ-BRADINA, To-mo (s. Tresonche, Debarsko, 13. Ⅵ 1888 – Belgrad, 10. Ⅴ 1969) – etnograf, filolog, poet, prozaist, dramski avtor i publicist. Osnovnoto bugarsko i srpsko uchilishte go zavrshuva vo rodnoto selo i vo Bitola, a Srpskata gimnazija vo Solun (1906). Uchitelstvuva vo selata Tresonche, Dolno Melnichani i Galichnik (19061911). Se zapishuva na Filozofskiot fakultet vo Belgrad, no vednash gi prekinuva studiite i, vo podgotovkite za vojnata so Turcija, se vrakja vo Makedonija kako srpski chetnik (1911–1912). Uchestvuva vo site srpski vojni i od Krf e ispraten vo Francija, kade shto gi zavrshuva studiite po geografija i istorija vo Klermon Feran (1917–1919). Po vrakjanjeto predava vo gimnaziite vo Tetovo (1920/21) i Skopje (1921– 1927), a potoa vo Trgovskata akademija vo Skopje (1927–1931). Vo Francija ja odbranuva doktorskata disertacija „Nashite stari pleminja Mijacite i Brsjacite vo Juzhna Srbija“ (1930). Potoa e naroden pratenik za Galichko-debarskata okolija (1931–1934), pa inspektor (1935–1939) i nachalnik na Prosvetnoto oddelenie na Vardarska banovina. Patuva po Evropa (1940–1941), a potoa pak se vkluchuva vo vojnata protiv Germancite kaj Prizren, no se povlekuva vo Srbija i raboti vo Uchitelskata shkola vo Aleksinac, a po 1946 g. kako penzioner zhivee vo Belgrad. Istrazhuvachkata i literaturnata dejnost ja zapochnuva ushte kako srpski uchitel. Sorabotuva vo razni vesnici i spisanija, no i vo ugledni nauchni zbornici na skopskiot Filozofski fakultet i na SAN vo Belgrad. Vrshi istorisko-etnografski istrazhuvanja na Mijachijata i na zhivotot i dejnosta na poistaknatite Mijaci (P. Zografski, GJ. Pulevski i dr.), a gi prosleduva i delata na P. Draganov, K. Misirkov i D. CHupovski. So izdanija na svoite tekstovi vo Skopje ja zapochnuva serijata „Biblioteka Makjedonija“ (1924– 1928), a ja prodolzhuva pod imeto „Starovremska biblioteka“ (1929), vo koja ja objavuva stihozbirkata „Pesmarica“ shto sodrzhi i 7 pesni na makedonski jazik, nasloveni kako „Starovremski motivi“. Vo rakopis se ostanati: romanot „Gorjani“, raskazite za deca „Smilje i bosilje“, memoarite „Moje uspomene do 1912“ i dr. BIB.: Na planini i druge pripovetke iz Makedonije, Skoplje, 1924; Stojna i druge pripovetke iz Makedonije, Skoplje, 1924; Sedi kralj, Skoplje, 1925; Kanonska vizitacija Reka, Skoplje, 1925; Maÿedonski pechalbari. Drama u pet chinova s pevanjem, Prilep, 1927); Pesmarica, Skoplje, 1929; Kralj slobodar – Kralj mirotvorac, Skoplje, 1936; Idealisti (prviot chin od dramata), „Juzhni pregled“, Skoplje, 1937. LIT.: D-r Blazhe Ristovski, Makedonskoto poetsko delo na Tomo Smiljanikj-Bradina (1888–1969), „Sovremenost“, DJDJIV, 4, 1974, 307–327; istiot, Makedonskiot stih 1900–1944. Istrazhuvanja i materijali, I, Skopje, 1980, 133–164; D-r Jovanka Stojanovska, Knizhevnoto i nauchno delo na Tomo Smiljanikj-Bradina, Skopje, 1994. Bl. R. Hristo Smirnenski
Кирилична верзија на написот
СМИЛЕВСКИ-БАТО, Видое