SLOVENSKA PISMENOST. Poradi trgovski, verski i drugi potrebi Slovenite se obiduvale da pishuvaat slovenska rech so latinsko i grchko pismo, kako shto veli Crnorizaec Hrabar, „bez oustroenia“. Prvoto uredeno slovensko pismo, glagolicata, bilo sozdadeno od Konstantin-Kiril Filosof. Megjutoa, prashanjata koga, kade, kako, za kogo i sl. bilo izmisleno toa, i denes se s“ ushte aktuelni, kako i pred 200 godini, koga so niv se zarodila slavistikata. Panonskata teza na Kopitar i Mikloshich, spored koja za osnova na st.slov. mu posluzhil eden govor od Panonija, bila otfrlena vo krajot na ⅩⅠⅩ v. Po terenskite dijalektoloshki istrazhuvanja vo Solunsko, V. Oblak (1896) kategorichki tvrdi (i Tome Serafimovski: portret na Konstantin Filosof, vo crkvata „San Klemente“ vo Rim V. Jagikj se soglasuva) deka „bez precizno poznavanje na jugo-istochnite makedonski dijalekti ne e vozmozhno razreshuvanje na potekloto na st. slov. jazik“. Zborovite od gl. 8 na ZHK, deka Konstantin Filozof na pat za Hazarija vo Herson na Krim nashol evangelie i psaltir napishani so „ruski bukvi“, se pisarska greshka so metateza na slogot sur(ski) so rous(ki). Tezata za t.n. Bregalnichka misija na Brakjata pochiva na kratkite zhitija na sv. Kiril, koi se od podocneshno vreme, so tendenciozni interpolacii. Mestoto na sozdavanjeto na slovenskoto pismo dolgo bilo tretirano. Istoriskite okolnosti i nekoi indirektni podatoci od najstarite i najverodostojnite izvori ukazhuvaat deka toa bilo sozdadeno vo manastirot Polihron, kade shto Konstantin Filosof po Hazarskata misija (861/2) prestojuval kaj brata si Metodija vo Bitinija (Mala Azija do Bosfor). Tamu imalo deportirano mnogubrojni slovenski semejstva od Solunsko, a vo manastirot i monasi Sloveni, megju koi Brakjata si izbrale i uchenici – pomoshnici. Za datata koga tochno bilo pismoto oformeno dolgo se raspravalo vo naukata. Vo ZHK gl. 15 se veli deka koga doshle pratenicite od Rastislav vo Carigrad, imperatorot mu ja predlozhil na Konstantin Filosof taa misija, a ovoj, otkako se pomolil, Bog mu gi „otkril“ bukvite i zapochnal da go zapishuva prevodot: „vo pochetokot beshe Slovoto…“ (Jn.1,1). Vsushnost toa e hagiografsko preuvelichuvanje. Takva golema i teshka rabota ne stanuva vednash. Bez somnenie, Brakjata i porano razmisluvale za slov. pismo. Koristejkji go prethodniot opit, Konstantin Filosof definitivno ja oformil glagolicata malku pred trgnuvanjeto za Moravija. I drugi otkritija isto taka obichno se datirani so momentot koga bi-la rabotata zavrshena, iako pred toa se rabotelo dolgo. Poradi minimalnite dijalektni razliki vo st.slov. od toa vreme, pismoto i prevodite vrz osnova na jugoist. maked. dijalekti mozhelo da se upotrebuva na celata sloven-ska teritorija (Balkanot, Moravija, Panonija, Kiev, Novgorod). No pochnuvajkji od krajot na Ⅺ v. vo nego zapochnale da proniknuvaat osobenosti od lokalnite dijalekti, koi so vreme bile s“ poosetni. Makedonskata varijanta mozhe da se sledi vrz pismeni izvori niz eden period dolg okolu 1000 godini. LIT.: V. Jagic, Entstehungsgeschichte der Kirchenslavischen Sprache, Berlin 1913; G. A. IlÏinskiŸ, Gde, kogda, kem i s kakoŸ celÓ glagolica bila zamenena kiriliceŸ? BSL, 3, 1935, 79-88; H. R. Cooper, Slavic Scriptures. The formation of the Church Slavonic Version of the Holdz Bible, Madison-Teaneck, 2003; Z. Ribarova, Jazikot na makedonskite crkovnoslov. tekstovi, MANU, 2005; P. Hr. Ilievski, Pojava i razvoj na pismoto, 2 izd., 2006, 120-132. P. Hr. Il.
Кирилична верзија на написот
СЛОВЕНСКА ПИСМЕНОСТ