SLOVENECHKO-MAKEDONSKI VRSKI I ODNOSI. Pochetocite se glavno od polovinata na ⅩⅠⅩ v., no poseben pottik im dava uchestvoto na slovenechkiot dobrovolec Miroslav Hubmaer vo organiziranjeto i vodenjeto na Kresnenskoto vostanie (1878–1879), kako i interesot za makedonskata dijalektologija i voopshto za makedonskoto prashanje na filologot Vatroslav Oblak („Macedonishe studien“, NJien 1896), stavovite na Henrih Tuma – socijalist, politichar i publicist („Nashi zapiski“, LJubljana 1912) i aktivnostite na Terezina Jenkova, koja vo vremeto na Ilindenskoto vostanie patuva vo Sofija za da se zapoznae so vistinskata sostojba, a po vrakjanjeto inicira formiranje komitet (4. ⅩⅠⅠ 1903) so shiroka promakedonska aktivnost, koga i ASHKERC pishuva stihovi za Makedonija. RM ja priznava RSL na 11. Ⅱ 1992 g., a RSL ja priznava RM na 12. Ⅱ 1992 g. RSL e prvata drzhava so koja RM vospostavuva diplomatski odnosi (17. Ⅲ 1992). Prv vonreden i opolnomoshten ambasador na RSL vo RM e Jozhefa Puhar. Prv vonreden i opolnomoshten ambasador na RM vo RSL e Dimitar Mirchev. Vo 2005 g. RSL otvora konzulat vo Bitola. LIT.: Hristo Andonov-Poljanski, Makedonija i Slovenija, Skopje, 1978; istiot, Odglasot na Ilindenskoto vostanie sred jugoslovenskite narodi, Odbrani dela, 5, Skopje, 1981; Ahil Tunte, Republika Makedonija – prva dekada (1990–1999), Skopje, 2005. T. Petr.
Кирилична верзија на написот
СЛОВЕНЕЧКО-МАКЕДОНСКИ ВРСКИ И ОДНОСИ