SKUPI (SCUPI – Colonia Flavia Scupinorum) – rimski grad lociran na 5 km severozapadno od Skopje kaj s. Zlokukjani, na jugozapadnata padina od Zajchev Rid, levo od utokata na Lepenec vo Vardar. Tochnata lokacija ja odredil A. Evans vo 1883 g. Arheoloshkite naodi ukazhuvaat na kontinuirano zhiveenje vo bronzenoto i zheleznoto vreme do Ⅵ vek pr. n. e. Pochetocite na rimskiot grad se povrzani so probivot Lokalitetot Skupi na rimskite legii kon krajot na I vek p.n.e. i formiranjeto na provincijata Mezija vo 15 g. n.e. Vo vremeto na Flavievcite, verojatno pri vladeenjeto na Domicijan 84/5 g. dobiva rang na samoupravna deduktivna kolonija (Colonia Flavia Scupinorum) so naseluvanje na veterani, glavno od legijata Ⅶ Claudia. Prvobitnata naselba se transformira vo kompleksen urban rimski grad so site civilni i verski objekti koji odgovarale na novite uslovi i priliki. Se razviva kako vazhen administrativen, stopanski, kulturen i tranziten centar na provincijata Gorna Mezija. Gradot go spomenuva Ptolomej (Geog. Ⅲ, 9, 4) vo Ⅱ vek. Vo vremeto na Mark Avrelij, vo 170 g. pominuva dakiskoto pleme Kostoboki pri prodorot kon Egeja. Vo 268/69 e opustoshen od silni gotski i herulski odredi. Vo Skupi prestojuvale ili pominale carevite Hadrijan (124/5 g.), Septimij Sever so sinot Karakala (202 g.) i Filip Arabjaninot (244 g.). Kon krajot na Ⅲ vek stanuva metropola na novoosnovanata provincijata Dardanija, a vo Ⅳ vek povtorno dozhivuva golem ekonomski i urbanistichki podem. Na Tabula Peuntengeriana (Ⅳ v.), e pretstaven so vinjeta na glaven provinciski grad. Carot Teodosij I pri prestoite vo Skupi vo 379 i 388 g. izdal dva carski ukaza. Vo Sinegdemot na Hierokle (Ⅵ v.), e oznachen kako glaven grad na provincijata Dardanija. Vo Ⅳ vek stanuva episkopija (mitropolija). Poznati se episkopite Paregorij koj uchestvuval na saborot vo Serdika (343 g.), Ursilij (458 g.) i Jo-van (494 g.). Vo 518 g. nastradal vo katastrofalen zemjotres zabelezhan vo Hronikata na Marcelin Komes. Po obnovata vo Ⅵ vek, urbanoto zhiveenje zamira kon krajot na vekot, vo vremeto na Mavrikij Tiberij (kolektiven naod na moneti koj zavrshuva vo 582/3 g.). Kako pomala ruralna naselba opstojuva do DJ–Ⅺ vek. Od stratigrafijata i urbanizmot po osnovanjeto na kolonijata do krajot na Ⅲ v., otkrieni se delovi od obdzidieto, konturite na teatarot, nekolku ulici i dzidovi od nekolku nedefinirani objekti. Obdzidieto ima forma na nepravilen chetiriagolnik (738 h 590 m) so povrshina od 43 ha. Gradot e planiran spored ortogonalen sistem. Ulicite se paralelni so dzidovite na obdzidieto (sz/ji-jz/si) i se sechat pod prav agol. Od grad-bite istrazhuvan e samo teatarot, vo severniot del na gradot. Impozanten objekt od koj se otkrieni glavnite konturi (skenata, delovi od teatarskata zgrada i gledalishteto) so luksuzna mermerna arhitektonska dekoracija. Podignat e vo vremeto na Hadrijan (Ⅱ v.). Niz celiot istoriski razvoj gradot kje ja zadrzhi osnovnata urbanistichka shema so ista postavenost na gradezhnite kompleksi i gradbi, no dimenziite i sodrzhinata na gradskite kvartovi se menuvale vo razlichnite vremenski periodi. Koga se zboruva za urbanistichkiot izgled na Skupi, toa prvenstveno se odnesuva na izgledot na gradot vo docno antichkiot period (Ⅲ–Ⅵ v.). Celosno ili delumno se istrazheni nekolku gradezhni kompleksi i gradbi: horeum (javen objekt so profana funkcija-skladishte, kraj na Ⅲ v.), gradska vila-domus (privaten stanben objekt so luksuzno ukraseni dzidovi so fresko dekoracija i sopstveno podno greenje, kraj na Ⅲ–Ⅳ vek), civilna bazilika (reprezentativen monumentalen javen objekt so luksuzna arhitektonska dekoracija i mozaichen pod, Ⅳ vek), gradska banja (Ⅳ–Ⅴ vek), rano hristijanska bazilika (kraj na V – pochetok na Ⅵ vek), mikrostamben kompleks (privatni stambeni grad-bi, Ⅵ vek), nekolku gradbi so nedefinirana funkcija i del od ulichnata mrezha (cardo madjimus, krstosnicite so dva dekumana, ushte eden kardo i dekuman, Ⅳ–Ⅵ vek). Nadvor od obdzidieto na site chetiri strani se naogjale nekropolite i drugi pridruzhni gradbi. Istrazheni se okolu 1000 grobovi (I–Ⅳ vek) od jugoistochnata i severo-zapadnata nekropola, otkrieni delovi od antichkiot most na Vardar, privatna vila i hristijanska bazilika vo s. Bardovci. LIT: B. Dragojevikj Josifovska, Inscriptions de la Mésie Supérieure (IMS), vol. Ⅵ, Scupi et la région de Kumanovo, Beograd, 1982; I. Mikulchikj, Skopje so okolnite tvrdini, Skopje, 1982; D. Korachevikj, SKUPI, Gradska teritorija, Skopje, 2002. L. J. Severozapadnata nekropola vo Skupi
Кирилична верзија на написот
СКУПИ