SKOPJE – glaven i najgolem grad vo RM, so 467.257 zh. (2002). Se naogja vo Skopskata Kotlina, od dvete strani na r. Vardar, na nadmorska visochina pomegju 220 i 400 m. Zafakja povrshina od 7.820 ha. Ima mnogu povolna soobrakjajje. Izdavach: NIP „Nova Makedo-Staro Skopje, gravura (ⅩⅤⅠⅠ v.) nija“, glaven urednik Miroslav Skopje pred zemjotresot (1963) no-geografska polozhba. Toj e gravitaciski centar na celata drzhava. Od nego vodat sovremeni patishta vo povekje pravci, kako: avtopatishtata Skopje–Kumanovo, Skopje–Veles i Skopje–Tetovo– Gostivar, potoa, magistralniot pat Skopje–Blace, kako i regionalniot pat Skopje–Kozjak–Makedonski Brod. Skopje e zheleznichki soobrakjaen jazol vo Makedonija, a kaj Petrovec postoi i sovremen aerodrom. Ima umereno-kontinentalna klima so prosechna godishna temperatura na vozduhot od 12,0°S i prosechna godishna kolichina na vrnezhite od 502 mm. Skopje e star grad. Vo antichkiot period bil glaven grad na Dardanija. Pod imeto Skupi Ptolomej go spomnuva vo Ⅱ v. od n.e. Togash gradot lezhel pod Zajchev Rid pomegju deneshnite naselbi Bardovci i Zlokukjani. Vo vremeto na Rimjanite imal golemo strateshko znachenje i vo nego bila smestena sedmata rimska legija. Golema prirodna katastrofa Skupi go pogodila vo 518 g., koga bilo razurnato od zemjotres. Naselenieto ne ja obnovilo starata naselba, tuku na prostorot megju Kaleto i Gazi Baba od dvete strani na r. Serava podignalo nova naselba. Taa brzo se razvivala, osobeno vo vremeto na car Justinijan (527– 565), koga stanala povekjeiljaden Oficerskiot dom vo Skopje po zemjotresot (1963) i dobro ureden grad. Pri krajot na Ⅶ v. (695) go zazele Slovenite i mu go dale imeto Skopje. Vo vremeto na Samuilovata drzhava se spomnuva kako episkopsko sedishte. Kon krajot na ⅩⅤⅠⅠⅠ v. (1282) vleguva vo sostav na srednovekovnata srpska drzhava. Car Dushan go proglasuva za svoja prestolnina i vo nego go donesuva poznatiot Dushanov zakonik. Od 1392–1395 g. do 1912 g. e pod vlasta na Turcija. Vo toj period gradot dobiva tursko-orientalno obelezhje. Stopanski brzo se razviva, osobeno vo ⅩⅤⅠ i ⅩⅤⅠⅠ v., koga stanuva eden od najrazvienite i najgolemite gradovi vo Evropska Turcija. Gradot stanuva znachaen zanaetchiski i trgovski centar. Za smestuvanje na trgovcite i nivnata stoka bile podignati povekje karavan sarai i anovi, kako Kurshumli-an, Suli-an, Kapanan i dr. Patepisecot Evlija CHelebija Skopskata charshija ja sporeduva so onaa vo Carigrad. Vo S. imalo 12.000 kukji so okolu 60.000 zh., potoa 2.150 dukjani, eden bezisten, 70 javni amami (banji), 120 djamii, i povekje begovski konaci i sarai. Trgovskite karavani redovno odrzhuvale vrski so Solun, so Belgrad i so Dubrovnik. Megjutoa, vo 1689 g., vo vremeto na Avstro-turskata vojna, gradot dozhivuva vtora katastrofa, bil zapalen od strana na avstriskiot general Pikolomini i napolno unishten. Naselenieto go napushtilo gradot, pri shto edni (glavno Turci) se naselile duri vo Carigrad, kade shto go osnovale Uskub maaloto, a drugi (najgolem del Makedonci) se pridruzhile na migraciskiot bran na Arsenie Crnoevikj i se otselile daleku na sever vo Panonskata Nizina. Od tie prichini vo tekot na ⅩⅤⅠⅠⅠ v. gradot opadnal, taka shto patepisecot Bozhur naveduva deka imal samo 5-6000 zh. Vo ⅩⅠⅩ v. gradot povtorno pochnuva da se razviva. Vekje vo sredinata na vekot stanal golem trgovski centar, a Han zabelezhil deka broel 20.800 zh. Megju dvete svetski vojni S. bil administrativen centar na togashnata Vardarska banovina. Od bugarskata i germanskata okupacija e osloboden vo 1944 g. Vo nego e proglasena prvata narodna vlada na Federalna Makedonija i Skopje stanuva nejzin glaven grad. Vo 1963 g. gradot ja dozhivuva poslednata katastrofa. Na 26 juli go pogodil silen zemjotres, koj unishtil 80% od stanbeniot fond i zaginale 1.070 zh. Blagodarenie na samopregorot na svoite zhiteli i nesebichnata pomosh od cela Jugoslavija, kako i od OON i od 87 zemji od svetot, S. bilo brzo obnoveno. Vo tekot na ⅩⅩ v. naselenieto vo gradot, so mali prekini, e vo postojan porast. Taka, vo 1900 g. vo nego zhiveele 31.900 zh., vo 1953 g. 124.476 zh., a vo 2002 g. 467.257 zh. Pokraj Makedoncite, chij broj, spored posledniot popis, iznesuva 332.778 zh., vo S. zhiveat i pretstavnici na povekje etnichki zaednici. Najgolem broj od niv se od albanskata etnichka zaednica – 71.483 zh., potoa sleduvaat Romite – 23.202 zh. pa Srbite – 14.251 zh., Turcite – 8.549 zh., Boshnjacite – 6.465 zh., Vlasite – 2.546 zh., a kako ostanati se deklarirale 7.983 zh. Segashna panorama na Skopje Gradot administrativno-teritorijalno e podelen na 10 opshtini, koi zafakjaat vkupna povrshina od 57.146 ha, so 52 naseleni mesta, vo koi zhiveat 506.962 zh. Poradi svojata pogodna geografska polozhba, burnoto istorisko minato i golemata naselenost, S. denes pretstavuva najrazvien stopanski, kulturno-prosveten i politichki centar vo RM. Vo nego e koncentrirana povekje od edna tretina od industrijata vo Republikata, tuka od oblasta na crnata metalurgija e ZHelezarnicata, od hemiskata industrija e „OHIS“, od petrohemiskata industrija e Rafinerijata za nafta „OKTA“, od farmacijata e „Alkaloid“, od nemetalnata industrija e Fabrikata za cement „USJE“ i dr. S. e sedishte i na brojni politichki, opshtestveni, kulturno-prosvetni i zdravstveni institucii, kako: Univerzitetot „Sv. Kiril i Metodij“, MANU, povekje nauchni institucii i muzei, kako: Muzej na Makedonija – Arheoloshki, Etnoloshki i Istoriski, Prirodonauchen muzej, Muzej na Grad Skopje, Muzej na Starata skopska charshija, Muzej na sovremenata umetnost, nekolku umetnichki galerii, teatri i biblioteki. Od bogatiot istorisko-urban razvitok na gradot, a kako svedoshtvo od kulturnoto minato, se zachuvani niza znachajni kulturno-istoriski spomenici: antichkiot grad Skupi, Kale-to, Kameniot Most, Akvaduktot, crkvata „Sv. Spas“, povekje djamii, Starata charshija i brojni spomenici od NOB. Vo okolinata na S. postojat isto taka povekje kulturno-istoriski spomenici, megju koi poznachajni se: „Sv. Pantelejmon“ vo s. Nerezi (1164), Markoviot manastir juzhno od s. Sushica, manastirot „Sv. Nikita“ kaj s. Banjani, manastirot „Sv. Andrej“ na bregot na ezeroto Matka, manastirskata crkva „Sv. Arhangel i Gavril“ nad s. Kuchevishte, crkvata „Sv. Nikola“ vo s. LJuboten i dr. LIT. : Jovan Hadji Vasiljevi¢, Skoplje i njegova okolina, Beograd 1930; Antonie Nikolovski, Dimitar kjornakov, Kosta Balabanov, Spomenici na kulturata vo NR Makedonija, Skopje 1961; Mitko Panov, Skopje, Geografski vidik, br.1, Skopje 1970; Risto Galikj, Tihomir Arsovski, Skopje 1963-1973, Skopje 1973; Popis na naselenieto, domakjinstvata i stanovite vo Republika Makedonija, 2002 – kn. DJ, DSZ, Skopje 2004. Al. St. „SKOPJE“, ISELENICHKI KLUB
Кирилична верзија на написот
СКОПЈЕ